Massimo Savić, eden najbolj cenjenih in prepoznavnih vokalistov hrvaške rock in pop scene, kot tudi eden tistih vokalov, ki so za vekomaj zaznamovali podobo širše regionalne glasbene scene, je po kratki a hudi bolezni preminil v 61. letu starosti. Kariero je začel v skupini Dorian Gray, ki je leta 1983 izdala studijski prvenec “Sjaj u tami”, temu pa je leta 1985 sledil še drugi album “Za tvoje oči”. V kasnejših letih je zaslovel s samostojno glasbeno kariero. Krona njegove poti je bil koncertni nastop v zagrebški Areni 5. 11. 2022!
Savić je preminil za posledicami karcinoma na pljučih 23. 12. 2022 v Zagrebu oziroma tamkajšnji Vinogradski bolnišnici.
Žalostno vest sta javnosti prvi sporočili na Facebooku njegova žena in hči:
“Oče, soprog, ponos in ljubezen Massimo Savić, naju je zapustil po kratki, a herojski bitki. Četudi je zapustil ta svet, bo v najinih dušah živel večno nasmejan, topel, močan, poln ljubezni in umetniške omike. Za vselej bova ostali tvoji punci.”
Massimo se je rodil v Puli. Že kot mladenič je veljal za silno talentiranega kitarista, vendar se je kasneje odločil, da bo dal prednost svojemu vokalu, ki ga je od nekdaj krasil svojevrstni unikum, vokalne posebnosti, pa je Savić v karieri vseskozi razvijal ter zrelostno nadgrajeval, s čimer si je za vselej pridobil sloves enega najbolj markantnih in posebnih vokalov ne le na tleh bivše Jugoslavije, pač pa v širši regiji. Z dometom neizmerljive vokalne karizme.
Massimo je svojo kariero začel še v študentskih časih, ko je leta 1982 soustanovil novovalovsko art rock zasedbo Dorian Grey. Skupina, ki je skladala pod vplivi takrat aktualnih zvočni inovacij s strani izvajalcev, kot so Brian Ferry in Roxy Music, David Bowie (‘berlinska trilogija’), pa David Sylvain ter Japan, je leta 1983 izdala svoj studijski prvenec “Sijaj u tami”. Album je skupini prinesel takojšnjo prepoznavnost z naslovno skladbo albuma, ki je priredba hita The Walker Brothers z nazivom The Sun Ain’t Gonna Shine Anymore. To skladbo je kot avtor prvi posnel že leta 1965 Frankie Valli, a je leto kasneje in v režiji The Walker Brothers ta skladba slednjim prinesla vidnejši uspeh. To skladbo so kasneje prirejali tudi Keane, Bruce Springsteen in Cher.
Leta 1985 so Dorian Gray izdali drugi studijski album “Za tvoje oči”. Posnet je bil na Švedskem. Za njegovo produkcijo je poskrbel Sjunne Ferger.
Skupina je leto dni kasneje razpadla zavoljo naraščajočih medsebojnih napetosti, kot tudi finančnih težav. Svoj davek je terjala tudi droga. Med snemanjem drugega albuma so na Švedskem porabili enkrat več časa, kot je bil Jugoton pripravljen plačati, zato je založba zahtevala od skupine, da poravna preostanek dolga iz lastnih žepov. Takratni menedžer skupine Marijan Crnarić se je uspel dogovoriti za turnejo z 42. termini na tleh Jugoslavije. Člani skupine so z zaslužkom pokrili le potne stroške, stroške nočitev ter prehrane, medtem ko je ves preostali zaslužek vzela založba Jugoton.
Massimo Savić je svojo kariero nadaljeval in postal uspešen pop rock pevec. Med letoma 2004 in 2007 ter leta 2012 je osvojil pet hrvaških Porinov za najboljšega pevca.
Po Dorian Gray so sledili samostojni albumi: “Stranac u noći” (1987), “Riječi čarobne” (1988), “Muzika za tebe” (1989), “Zemlja plesa” (1990), “Elements” (1992), “Benzina” (1995), “Massimo” (2003), “Vještina I” (2004), “Vještina II” (2006), “Sunce se ponovo rađa” (2008), “Dodirni me slučajno” (2011), “1 dan ljubavi (2015)”, “Sada” (2018).
Massimo je zavoljo svojega dinamičnega in posebnega vokala sodeloval mdr. tudi s Pepsi Colo in Coca Colo, obdobje vojne na Hrvaškem, pa ga je precej strlo. V tem času se je povsem oddaljil od skladanja nove glasbe.
Svoj zadnji koncert je Massimo odpel 5. 11. 2022 v zagrebški Areni. Tik pred nastopom je izvedel da boleha za karcinomom na pljučih. Njegov doktor mu je nastop odsvetoval, Massimo pa koncerta ni odpovedal, pač pa je doktorja šokiral s predlogom, da naj ta s svojo medicinsko ekipo prispe na koncert, kjer naj ostane v ‘zaodrju’, v kolikor se pevcu med nastopom primeri kakršnakoli nevšečnost.
Četudi je nemara že takrat slutil, da je koncert v Areni njegov zadnji nastop, se je od svoje 13.000 glave publike, ki ga je tega večera prišla bodrit na prizorišče, poslovil v koncertnem slogu in s pristopom, kot to storijo največji!
Dejansko je z njegovim slovesom nastala v regiji orjaška praznina, saj je Massimo slovel po neulovljivi karizmi vokalne edinstvenosti. Ta karizma je z vso intenziteto in silovitostjo žareče sijala, strasti in čustva s katerimi je podkoval svojo poezijo, pa so poslušalčevo srce lahko bodisi hipoma vnele, ali pa se je le to povsem razpočilo.
