Lokacija: Postojna / Kulturni dom Postojna / Slovenija
Datum: petek, 30. 9. 2022
Prišel je tudi ta dan. Vse odkar je svet rocka in metala v Sloveniji deležen ponatisa kultnega prvenca legendarne postojnske glam metal/hard rock zasedbe Mary Rose »Rocks Off« (RockLine recenzija), za kar so poskrbeli pri založbi ZKP RTV konec lanskega novembra, je bil ta dan potihoma pričakovan.
In čas? Kaj je čas? Beži, kot strela. Sploh zadnji dve leti. Kot da ne obstaja. V zadnjih mesecih se je koncertna scena le nekako postavila znova na noge in Eki je s svojo ekipo tako naposled lahko izbral datuma dveh jubilejnih nastopov skupine! Bila sta 30. 9. 2022 in 1. 10. 2022! Za veliko praznovanje 30. obletnice izida albuma »Rocks Off«, ki je sicer izšel leta 1990.
Bend je s svojo tehnično ekipo res mislil na vse. Na vse potankosti. Do vseh detajlov. Obisk smo tempirali na petek 30. 9. 2022! Ura je okrog pol devetih zvečer. Pred vhodom v kulturni dom sredi Postojne vlečejo rockerji, kolikor se jih sploh še upa kaditi, svoj zadnji čik. Pa vendar. V avli je še hujša gneča. Kje prodajajo vstopnice? Kje je garderoba? Kje press šalter in nenazadnje, kje točijo pivo? Še dobro, da pride WC kasneje na vrsto.
Notranjost dvorane, v kateri so sredi maja 2019 Mary Rose predstavljali takrat sveže izdani album “Resnični svet”, solidno zapolnjena. Mnogo znanih. Postojna na kupu. Postojnski cvetober rockerjev in metalcev. Starih in mladih. Seveda tudi kup znanih obrazov iz drugih delov Slovenije. Glasbenikov in glasbenih navdušencev. Pa bližnjih prijateljev, družinskih članov, itn… Vsi so mdr. mrzlično pričakovali odrsko združitev Mary Rose v originalni postavi. Da. Natanko v tisti, ki je posnela album »Rocks Off«.
Ob devetih zvečer se ugasnejo luči. ‘Žirafa’ s kamermanom na desni (gledano na oder) naznanja, da se bo dogodek skrbno snemal. Odrska kulisa pa spretno scensko podprta na projekcijskih platnih, kar je smiselno dopolnjevalo celotno poanto dogodka. Tu so. Eki! Mož, mit, legenda! Eki Alilovski na kitari! Za njim Sandi Trojner (klaviature), v ozadju ‘gorostasa hobotnica’ za bobnarsko trdnjavo David Debevec (mož, ki je pri Leeloojamais delil v Križankah 2012 oder z Duran Duran), nadalje levo od Davida mladenič in novi basist skupine Anže Stegel. V ospredju se čez nekaj trenutkov pojavi dobro znana silhueta gologlavega in visokoraslega dolgina, ki ni nihče drug kot monstruozni vokalist Žanil Tataj – Žak.
Zvok zelo lep. Umerjenost instrumentov zgledna in privlačna. Ljudje ne skrivajo strasti, emocij. V zraku prasketajo iskre. Vsepovsod. Ni mnogo trajalo, ko je pričel dobršen del publike spremljati odrska dejanja skupine kar stoje. Z ovacijami in glasnimi odzivi. Nekje do sredine prvega dela ja šlo vse po načrtih. Pa vendar. Eki, ki je stal na levi odrski poziciji (gledano na oder), se je znašel na točki ‘obsežne ventilacije’. Na ‘prepihu’ (povsem resno) oziroma primežu toplega in hladnega zraka. To je povzročalo razglaševanje strun na njegovih kitarah, posledično pa nemalo sitnosti ne le njemu, pač pa tudi ostalim, ki so se ravno dobro ogreli na pravšnjo izvedbeno temperaturo. Premori med skladbami so se tako žal podaljšali. Žak je skušal te trenutke razbijati z raznolikim humoreskami.
Glede na Ekijeve zdravstvene peripetije zadnjih let (mdr. popravljanje trzalice med izvedbo točk), smo sploh lahko hvaležni, da legendarnega slovenskega kitarskega asa še lahko občudujemo na odru. Ta je ne glede na občasno stiskanje zob, znova dostavil odlično izvedbo. Ekijeve solaže ostajajo svojevrstna poslastica in eden prvih magnetov, ki te potegnejo h glasbi Mary Rose. Eki je s svojim karakterjem kitarskega soliranja nekakšen relikt osemdesetih. Edinstven fenomen. Sploh v letu 2022. Je namreč slovenski odgovor na aktualnost svetovne metal in rock scene osemdesetih. Kapo dol možakarju, ko ga opazuješ na odru.
Žak je oddelal svojo vlogo standardno. Prepeva kot vselej. Silovito. Strastno, vživeto. Prenos moči do ekstremnih višavij ostaja neomadeževan. Prav tako je vražji vokalist teatralno vseskozi nabrušen, ko koketira s publiko in izkorišča slikoviti arzenal mnogoterih gest in gestikulacij. Novo pečeni basist Anže Stegel – Eki je v enem od premorov hudomušno razodel ozadje njegove priključitve (Anže je prej igral pri Vigilance), je korektno odbasiral in s predstavo prepričal, čeprav se čuti, da je še precejšnji novinec kar se večjih odrskih prizorišč tiče. Verjetno najpomembnejši člen zasedbe na tem dogodku, pa je bil tokrat David Debevec. Neverjetno je kako je izpopolnil in razvil svojo bobnarsko tehniko. Osupljivo. S tem vred je zrasel tudi arzenal vseh rekvizitov, ki gradijo njegovo bobnarsko utrdbo. Tisti časi Davidovega malodane skromnega ‘lizanja’ open na osnovnem bobnarskem setu pri Leeloojamais, niti niso mnogo oddaljeni. Škoda, da igrajo Mary Rose tako malo in z njimi David. Davida je namreč užitek opazovati med njegovim bobnarskim šovom. Njegov čvrsti fokus. Osredotočenost. Nič mu ne uide. Mdr. tudi domiselno vpletanje dvojne bas bule – pri čemer je spomnil na legendarnega Cozyja Powella. Kot švicarska ura natančno bombardiranje. Ne gre pozabiti na Sandija Trojnerja, ki je s svojimi klaviaturami vseskozi dostavljal pomembno zvočno etiketo lika in dela Mary Rose in dopolnjevanje Ekijevemu kitarskemu fraziranju. Zvrstile so se točke aktualnega albuma »Resničen svet« (2019, RockLine recenzija), kot mdr.: naslovna skladba, Paranoja, Planet, Kje si zdaj (z Žakom na akustični kitari), Stampedo, pa Vizija in Preteklost (otvoritvena točka). Repertoar so prepletli s klasikami albuma »Feniks« (2006, RockLine recenzija), kot mdr. Sam, Kralj za eno noč, Akcija, Izgubljen v času, Krivda. Rondo točk iz obeh albumov je sklenila Ko tako objame, ki jo je Eki v izhodu zasolil z vodilnima Enter Sandman ter Sad But True frazama.
Taista postava je v nadaljevanju pričela izvajati skladbe albuma »Rocks Off«. Je kdo pričakoval, da bo album »Rocks Off« odigran od začetka do konca z originalno postavo? Jaz na primer sem. A sem pozabil na nekaj faktorjev. Na časovne omejitve in pa na to, da pobje, ki so posneli album »Rocks Off«, niso več stari dvajset let. Skratka. Tu je klasika Hold On Baby, v kateri je Žak v zadnjem refrenskem napevu ostal za niže glede na ostale, a se je hitro in spretno izvil iz zagate ter ujel pravo tonaliteto. Kakorkoli, zgodi se tudi najboljšim. Ekipa v navezi Žak, Eki, Sandi, David in Anže je ostala na odru tudi ob izvedbi Rocking Pneumonia.
Sledi premor. Na odru se prikaže postojnski župan Igor Marentič. Basist skupine Norton. Rocker. Od glave do pete. Lepo je imeti takšnega župana. Ne, ni napovedal tega, da bo občina Postojna segla v svoj žep ob lastni organizaciji koncerta Def Leppard na športnem letališču pri Rakitniku in da bodo Mary Rose pri tem headlinerji. Marentič je v siceršnjem čustvenem nagovoru in ob Ekijevi družbi na odru, razdrl nekaj anekdot in globokih misli, ko je podoživljal utrinke svoje rockovske preteklosti, ki je nerazdružljivo povezana s fanti iz Mary Rose.
Sledi finale. Veliki finale. Na odru stojijo Franci Tominšek (vokal), Eki Alilovski (kitara), Jure Škodič (bas kitara), Primož Ogrizek (klaviature) in Mitja Šabec (bobni). Bend je v tem biblijskem formatu odigral vsega tri skladbe albuma »Rocks Off«, pri čemer je v vizualnem smislu z naskokom prevzemal odrsko pozornost basist Jure Škodič. Škodič je postal tega dne v Postojni pravi pravcati kralj glama, po čemer bi se lahko zgledovalo njegovih ostalih pet pajdašev. Jure je na tak način dejansko prinesel na oder nekaj dodatnega sentimenta osemdesetih. Hočemo še!
Ekipa je oddelala vse korektno. Francijev vokal kljubuje in še vedno odlično funkcionira. Mitja Šabec velja dandanes v Sloveniji za ‘raritetnega bobnarja’, saj prebiva in dela že vrsto let na Švedskem. Za teh 15-20 odrskih minut je ekskluzivno priletel naravnost iz Švedske. Tu so še »Rocks Off« klasike Let’s Go Out Tonight, Fever in sklepna Action! Val emocij je bil izjemen. Sploh s strani tistih, ki so v dvorani podoživljali obdobje s preloma osemdesetih v devetdeseta in odraščali skupaj z Mary Rose.
Dogodek o katerem si nedavno tega nihče ni upal niti razmišljati. Pred leti je Slovenija dobila tudi dokumentarni film o slovenskem metalu imenovan »Železne stopinje«. Pomembnost tega dokumenta je večja, kot si nemara kdo misli! Ko se je pojavil, smo začeli znova frekventneje kramljati o časih in o skupinah, ki so postavile Slovenijo na metalski zemljevid sveta. Po mnogih letih dobiva torej ta kos zgodovine slovenskega metala in rocka vrsto prave ter zaslužene veljave. Album »Rocks Off« je tako prejel svoj ponatis, mi pa smo lahko uživali v enkratnem dogodku tega jubilejnega praznovanja. Upajmo, da bodo pri ZKP RTV ali kaki drugi slovenski založbi naklonjeni do ponatisa albumov tudi nekaterih drugih zasedb metalskega pionirstva na Slovenskem. Nemara tudi ponatisu izgubljenega, a nedavno najdenega drugega Mary Rose albuma?
Recimo, da je bil ta večer v Postojni, kjer smo bili priča ponovni združitvi prve postave skupine Mary Rose, na nek način kar zgodovinski. Upajmo da bo tisto, kar so zabeležile kamere tega večera, našlo nekoč prostor na kakem koncertnem DVD-ju, ali koncertnem albumu. Burnih odzivov in ovacij ni bilo konca. Tudi potem ne, ko so se vsi odrski akterji ob koncu spektakla družno priklonili publiki ter že davno odšli v zaodrje. A pozor. Prvemu dnevu praznovanja je sledil še drugi dan! Skratka, Mary Rose. Hvala za vašo glasbo in nepopustljivost. Mi že dvigamo čaše in pijemo na naslednjih 30. let!
Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
