Založba: The Store for Music
Datum izida: 6. 11. 2020
Produkcija: Martin Barre
Dolžina albuma (2CD): 109.51 min
Zvrst: Art Rock
Ocena: 8.5/10
Martin Barre je glasbenik in tisti kitarist, ki je s svojo glasbeno aktivnostjo, zlasti svojevrstnim kitarskim slogom, večkrat prezrt temelj vseh glasbenih posebnosti britanskih agrarnih progresivnorockovskih ikon Jethro Tull. Odgovor glede prezrtosti leži, kot na dlani. Če si dolgoletni sodelavec orjaške karizme Iana Andersona, prebivaš vseskozi v njeni senci. Tako pač je. Tudi če si Martin Barre, eden najbolj krivično spregledanih kitarskih vračev, ki so na prelomu šestdesetih v sedemdeseta dejansko polagali temelje vzponu in populariziranju žanra progresivni rock. Če želiš shajati s flavto in vokalom, tipa Ian Anderson, moraš biti posebnež. Spravljiv posebnež. In Martin Barre je bil za Andersona natanko to. A je moral zato ostati v senci. No vsaj vroče mu nikoli ni bilo. Šalo na stran. Barre je v lanskem letu praznoval svojih 50 let glasbene aktivnosti. Zato se je odločil, da ima sence dovolj. Z Andersonom (žal) že nekaj let ne sodelujeta več in bivanje v senci je za Barreja postalo pravzaprav povsem odvečno.
Martin Barre, ki je izdal nekaj zelo spodobnih samostojnih dosežkov – zadnji “Road Less Travelled” je izšel predlani (RockLine recenzija)-, je tako v lanskem letu torej poskrbel za izid albuma »50 Years of Jethro Tull«. Dokument vsebuje dva CD-ja ponovno odigranih in prearanžiranih Jethro Tull klasik. Z njim se je odpravil tudi na koncertno turnejo in se, ne boste verjeli, 18. 10. 2019 ustavil celo v Sloveniji. V Goriških brdih (RockLine koncertna recenzija). To je bil njegov prvi postanek v Sloveniji, po 11. 5. 2000, ko so Jethro Tull nastopili v Ljubljanski hali Tivoli. Da. Turneja je bila posvečena praznovanju 50. let lika in dela Martina Barreja. Zakaj recenziramo album šele sedaj? Ker je v letošnjem novembru doživel ponatis. Izšel je znova. Z drugačno, bolj reprezentativno naslovnico in pa pri nič manj obskurni založbi The Store for Music. Slovenski ljubitelji Barreja in Jethro Tull, jo bodo seveda morali naročiti preko spletnih trgovin, se jo pa tokrat znatno bolj splača, saj je skoraj pol cenejša kot verzija albuma iz leta 2019, ki jo lahko še vedno kupite preko uradne spletne trgovine Martina Barreja (podpisana verzija znaša na njegovi spletni trgovini kar 45,00Ł). A ni le naslovnica. Na ponatis so dodane štiri koncertne izvedbe Jethro Tull skladb: Warchild, Bungle In The Jungle, Heavy Horses in Songs From The Wood, ki izhajajo iz nastopa Martin Barre Band 20. 5. 2019 na prizorišču The Wildey Theatre (mesto St. Louis, zvezna ameriška država Illinois). Zakaj na drugi plošček in zakaj ne na prvega, kar bi glede na vsebino obeh ploščkov imelo večji smisel? Preprosto. Ker je na drugem pač ostalo še dovolj prostora.
Martin Barre je že leta 2018 izdal album »Live at Factory Undeground«. Znova pri obskurni založbi. Set lista je bila sestavljena iz Jethro Tull točk, točk njegove samostojne kariere in celo nekaj predelav drugih izvajalcev. No, na tem novem kompilacijskem albumu je prvi album znova naslovljen kot »Live at Factory Underground«. Enako prizorišče, z enako spremljevalno zasedbo, ki jo zastopajo: Dan Crisp (vokal, kitara), Alan Thomson (bas kitara, spremljevalni vokal) in Darby Todd (bobni), le drugo set listo. Že po naslovu kompilacije ste uganili za kaj gre. Jethro Tull. A preoblečeni v aranžmajih. Adaptirani. Kompilacija odgovarja na vprašanje kako približno bi zvenela skupina brez Andersonove flavte. Torej ne nujno popolnoma brez Andersona (vokalno), pač pa v prvi meri brez njegove flavte. Sploh prvi plošček, ki je elektrificiran koncertni album. Kitara prevzema absolutno središče pozornosti in dejansko je poslušalcu približana na način, da se zave, kako pomemben je Martin Barre za Jethro Tull in da dejansko skupina brez Barrejevega svojevrstnega sloga, nikdar ne bi bila sposobna razviti eklektičnosti in dosegati artistične rasti (ta se je sklenila ob koncu sedemdesetih), kot jo pooseblja njen unikatni glasbeni opus. Dan Crisp odlično godi. V vokalnem oziru, čeprav je miljo oddaljen od Andersona. Skladbe pridobivajo na rockovski ostrini, prav tako se na trenutke znova prikrade v njih več bluesovskega sentimenta. V fokusu vse te teatralne zanimivosti je seveda Barre. S povsem samosvojim pristopanjem do rabe kitare v rocku in bluesu. To je tokrat približano kot na dlani. Integracija skladbe, kot je Teacher, je tokrat kar samoumevna. To je tista redka Jethro Tull skladba, ki že v izvirniku ne vsebuje flavte in jo je Anderson vselej sovražil. Kemija deluje. Kvartet odlično sodeluje in čuti se, da je zelo dobro uigran in medsebojno skalibriran. Sicer so zelo učinkovito »prekrili« manjko flavte, kar je bil tudi prvi in osnovni namen. Predvsem je na prvem ploščku nekaj silno zanimivih točk, kamor sodijo Sealion, Back to the Family in pa Steel Monkey. Vse deluje domače, pa vendar drugače. Sveže. Samosvoje. Za vse prav Jethro Tull fene definitivno zelo privlačno. Glede na original povsem druga zgodba, ki pa nagovarja zelo, zelo znano.
Drugi CD deluje še bolj drzno v revolucionarnih potezah pre-aranžiranja. Tudi ta je studijsko živ, le da je v celoti akustičen. Odklon od izvirnikov je tako toliko bolj korenit, zna pa obenem delovati za puriste tudi iritantno. Kvaliteta nikakor ni žrtvovana, saj v novi strukturi aranžiranja, pridobi toliko več drugih, to je novih, pozitivnih lastnosti. Predvsem sta osnovna branika te novo odkrite privlačne drugačnosti dva vodilna ženska vokala (Alex Hart, Becca Langsford), ki navdušujeta s svojo milino in celo plasmajem mistike (Life is a Long Song, Cheap Day Return). Znova, pa vzdržujejo skladbe tisto pastoralno, »starožitno« in tudi keltsko-folk noto, ki spremlja izvirnike Jetho Tull, le da so na trenutke tokrat celo intenzivirani. Nagovarjajo torej z druge glasbene perspektive in znova »zgrabijo«. V vsem uspel eksperiment izredno lepega in pretanjenega poigravanja z izvirniki. Med izbori preseneti integracija Under Wraps. Vzeta iz istoimenskega albuma s katerim je Andersonova trma sredi osemdesetih dokončno pokopala klasične Jethro Tull je tako postala v novi aranžerski preobleki poslušljiva.
Torej? Obveza za vse ljubitelje Jethro Tull. Eksperiment je uspel in upajmo, da Barreju, ki je pred nekaj dnevi dopolnil častitljivih 74 let, prinese še več opaznosti. V smislu njegovega doprinosa k (generalno povedano) podobi svetovnega rock’n’roll zemljevida. Njegova kitara je bila za Jethro Tull vselej esencialna. Četudi je kitara tihega in spravljivega glasbenika, v najboljših letih glasbenih aktivnosti, vselej morala nagovarjati iz ozadja. Kompilacija »50 Years of Jethro Tull« je slikovit, zabaven in nadvse smel ter uspel eksperiment, ki približa neslutene talente in posebnosti kitarske igre čarovnika Martina Barreja. Približa na ped.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
CD 1 – Live At Factory Underground
1. My Sunday Feeling
2. For A Thousand Mothers
3. Hymn 43
4. Love Story
5. Sealion
6. Song for Jeffrey
7. Back To The Family
8. Nothing To Say
9. Hunting Girl
10. Teacher
11. Steel Monkey
12. Nothing Is Easy
13. New Day Yesterday
CD 2 -Studio Tracks
1. Wond’ring Aloud
2. Someday The Sun Won’t Shine
3. Life Is A Long Song
4. Cheap Day Return
5. Under Wraps
6. One White Duck
7. Still Loving You Tonight
8. The Waking Edge
9. Home
10. Locomotive Breath
11. Slow Marching Band
12. Warchild (Bonus)
13. Bungle In The Jungle (Bonus)
14. Heavy Horses (Bonus)
15. Songs From The Wood (Bonus)
Zasedba:
Martin Barre – kitara, mandolina, mandola, Hammond orgle, flavta
Dan Crisp – vokal, kitara
Alan Thomson – bas kitara, spremljevalni vokal
Darby Todd – bobni
Becca Langford – vokal
Alex Hart – vokal
John Carter – vokal na skladbi The Walking Edge
Paddy Blight – kontrabas
Josiah J – klaviature
Frank Mead – solo na flavti za skladbo Home
