Mark Hollis, sicer ustanovni član, vokalist in multi-instrumentalist britanskih glasbenih pionirjev ter inovatorjev Talk Talk, je umrl v 64. letu svoje starosti.
Novico o Hollisovi smrti je prvi sporočil akademik Anthony Costello, kmalu za njim pa so v svojem twitu to žalostno vest povzeli tudi post punkerji The The. Vzrok njegove smrti še ni znan.
Basist skupine Talk Talk Paul Webb je ob tem na FaceBooku zapisal: “Novica o smrti Marka je zame šokantna ter me izredno žalosti. V glasbenem oziru je bil genij. Biti z njim v skupini, je bila zame čast in velik privilegij. Marka kasneje nisem srečal nikoli več, vendar pa so njegove glasbene inovacije ter neverjetne ideje, podobno, kot na mnoge druge glasbenike naše generacije, od nekdaj pomembno vplivale tudi name. Z zvokom in prostorom je znal ustvariti in izraziti globino občutka, kot nihče drug. Bil je med največjimi, če ne največji.”
Talk Talk so nastali leta 1981 v Londonu in so ena redkih skupin, ki je postala (komercialno) uspešna v igranju dveh povsem različnih glasbenih žanrov. V zgodnjih začetkih kariere, se je njihova glasba, ki je seveda izhajala iz novega vala punka, močno naslanjala na takrat moderne elemente sinth-popa ter nove romantike. Trio Mark Hollis, Paul Webb in bobnar Lee Harris je takrat opravil tudi turnejo z Duran Duran, že njihov prvenec “The Party’s Over” izdan leta 1982 pa jim je prinesel dva hita, ki sta se povzpela na britanske lestvice in sicer Today ter Talk Talk. Temu je leta 1984 sledil album “It’s My Life“, s katerim so si Talk Talk pridobili status zvezd, bend pa je stresel glasbene lestvice s hiti Such A Shame, It’s My Life ter Dum Dum Girl. S hitom It’s My Life so Talk Talk prodrli na ameriški trg, medtem ko je bila Such A Shame velika uspešnica v kar nekaj državah, vključno s Švedsko, kjer je se je zavihtela na prvo mesto glasbene lestvice.
Tudi naslednji album, to je v letu 1986 izdani “The Colour Of Spring” je Talk Talk prinesel uspešnici v skladbah Life’s What You Make It ter Living In Another World. Ta album pa je bil tudi prelomni. Na njem je skupina pričela z eksperimentiranjem ter se usmerila k novemu izraznemu zvoku. Rezultat tega je bil album, s katerim so Talk Talk pravzaprav uklesali smernice za razvoj novega žanra imenovanega post-rock. Novo glasbeno usmeritev ter dodatno temeljenje novemu žanru, pa sta podkrepila še oba naslednja albuma skupine in sicer v letu 1988 izdani “Spirit Of Eden” ter zadnji studijski album “Laughing Stock”, ki je izšel leta 1991.
Veliko zvoka glasbene substance zadnjih dveh albumov je bilo posnetega zelo naključno ter po urah in urah preverjanja ter preizkušanja kopice idej, ki so se porajale v studiu. Še posebej pustolovsko naj bi bilo snemanje albuma “Laughing Stock”, saj naj bi se Hollis takrat povsem izoliral in se nastanil v temnem prostoru, brez slehernih ur oziroma kazalcev časa. K sodelovanju je povabil široko paleto glasbenih gostov, ki so svoje dele igrali brez posebnega konteksta, prav tako pa mnogo posnete glasbe, ki je nastala takrat med snemanjem, nikdar kasneje skupina ni izdala.
Takšna pozornost nad vsemi malenkostmi in podrobnostmi v času snemanja je rezultirala v kreaciji dveh albumov, ki sta bila spoznana kot brezčasni mojstrovini in sta pomembno vplivala na artistično oblikovanje zvoka in sloga skupin, kot med drugim, Radiohead, Sigur Rós, Portishead in Mogwai. Kakorkoli, pa so Hollisove improvizacijske tehnike onemogočale izvedbo turnej skupine. Hollis je v zvezi s tem, v času izida albuma “Spirit Of Eden”, podal razlago: “Nemogoče je, da bi lahko še kdaj zaigral večino tega materiala. Preprosto zato, ker ne bi vedel kako ga naj zaigram” ter nadaljeval: “Torej, da bi lahko odigral nekatere dele glasbe, ki je nastala in bila ustvarjena povsem spontano, da bi jo kasneje zapisal v note ter dobil potem še nekoga, da jo interpretira in izvaja, bi izgubilo ves smisel njene kreacije. Izgubljen bi bil namreč ves purizem v katerem je ta glasba v prvi vrsti sploh nastala in bila ustvarjena.”
Po razpustitvi Talk Talk leta 1992, je Mark Hollis leta 1998 izdal svoj edini samostojni studijski album, zadnjo avtorsko kompozicijo pa je ustvaril leta 2012 za televizijsko serijo “Boss”.
Hollis je v eni izmed svojih kasnejših izjav, na vprašanje, zakaj je pustil glasbeni posel razložil, da se je odločil posvetiti družini in da ne more biti dober hkrati v dveh stvareh. Biti glasbenik na turneji in oče.
