Založba: earMUSIC
Datum izida: 4. 3. 2022
Produkcija: Marillion
Dolžina albuma: 54.19 min
Zvrst: Progressive Rock / Art Rock
Ocena: 10/10
»An Hour Before Its’ Dark« je težko pričakovani dvajseti studijski album v režiji angleških progrockovskih legend Marillion, ki v letu 2022 praznujejo štirideseto obletnico izida njihovega prvega singla »Market Square Heroes«. Marillion, ki so že več kot trideset let v nespremenjeni postavi, so zaradi zavračanja tega, da bi svojo glasbo ’okužili’ s popularnimi, a hitro minljivimi glasbenimi trendi, ter skoraj popolne odsotnosti ustreznih priznanj s strani sodobne glasbene industrije, navkljub številnim zimzelenim stvaritvam, med privrženci znani tudi kot ’najbolj skrbno varovana angleška glasbena skrivnost’.
Že pred opisom zvočne podobe novega albuma je treba omeniti, da se je Marillion z »An Hour Before It’s Dark« popolnoma nepričakovano posrečil velik komercialni preboj, kakršnega niso doživeli že odkar so se pred več kot tremi desetletji razšli z nekdanjim pevcem Fishem. »An Hour Before It’s Dark je namreč povsem nepričakovano dosegel njihovo najboljšo uvrstitev na nemških, nizozemskih, švicarskih in skandinavskih lestvicah, medtem ko se je na domačih britanskih tleh boljše odrezala samo nepozabna mojstrovina »Misplaced Childhood« (1985), ki ostaja njihov edini album, ki se je uvrstil na sam vrh britanskih glasbenih lestvic. Nazadnje so takšen uspeh na domačih lestvicah dosegli z albumom »Clutching At Straws« (1987).
Že »Fuck Everyone And Run (F.E.A.R.)« iz leta 2016 je prinesel nekaj nepričakovano visokih uvrstitev na evropskih glasbenih lestvicah, medtem ko je uvrstitev novega albuma po dokaj mlačnem komercialnem odzivu na orkestralni projekt »With Friends From Orchestra« (2019) preseglo vsa pričakovanja. Povprečen progrockovski ljubitelj njihove glasbe se bo seveda ob tem takoj vprašal ali so se Marillion na račun takšnega izjemnega komercialnega uspeha na stara leta slučajno glasbeno ’razprodali’. Na srečo temu ni tako. Marillion tudi na »An Hour Before It’s Dark«, ki je po kompozicijski in ambientalni naravi precej drugače dosežek od predhodnika, ostajajo progrockovska velesila.
»An Hour Before It’s Dark« je sicer zaznavno bolj melodično usmerjen in ’dostopnejši’ dosežek od na trenutke precej kompleksnega in temačnega »F.E.A.R.«, vendar so vsi prepoznavni elementi, ki odlikujejo Marillion v obdobju s pevcem Steveom ’H’ Hogartom na olajšanje privržencev še vedno tu; H-jev prepoznavni, globoko emocionalni pevski pristop, Rotheryeve prefinjene kitarske linije, Kellyeve dinamični klaviaturski aranžmaji, Trewavasove kompleksne bas linije in Mosleyevi spektakularni bobnarski prehodi brez katerih si ni mogoče zamisliti njihove zvočne podob.
Vse štiri epske, osrednje kompozicije, se pravi »Be Hard On Yourself«, »Reprogram the Gene«, »Sierra Leone« ter »Care«, so razdeljene na več krajših sekcij, kar posredno omogoča večjo kompaktnost in dostopnost novih kompozicij. Tudi ambientalna narava »An Hour Before It’s Fark« je bolj sproščujoča in ’svetlejša’ kot običajno, kar je na določenih stvaritvah predvsem posledica številnih gostujočih zborovskih vokalnih harmonij na bazi soula. Marillion so spet eksperimentirali z nečim novim, kar se jim je bogato obrestovalo in končen rezultat je album, ki ga je v užitek poslušati od začetka do konca.
»An Hour Before It’s Dark« ne zahteva številnih poslušanj preden se dokončno ’usede v uho’, kot je bilo to običajno za nekatere njihove albume v zadnjih dvajsetih letih, ki so zahtevali večkratno poslušanje preden se je razkrila vsa njihova veličina. Besedila so, v skladu z dolgoletno tradicijo, večinoma družbenokritična in se dotikajo številnih perečih tem sodobnega časa kot so covid kriza, človeška umrljivost, nepredvidljiv razvoj medicinske znanosti in podnebna kriza.
Uvodna suita »Be Hard On Yourself«, ki zabada bodice v pasivnost človeške vrste do aktualne, vseprisotne podnebne katastrofe, je razdeljena na tri sekcije. Epska, skorajda pompozna otvoritev, spominja na vrnitev dolgo izgubljenih herojev, ki so se po neštetih bitkah naposled vrnili domov. Temu sledi klasična Marillion drama, značilna za H-jevo obdobje, ko na račun srce parajočih kitarskih pasaž, kompleksnih sintetizatorskih tekstur in bravurozne pevske predstave, zavlada nepopisna melanholičnost. Večina aranžmajev je strukturirana z neobičajno melodičnim pristopom, medtem ko je refren eden izmed najboljših, če se upošteva Marillion albume, ki so izšli v zadnjih dveh desetletjih.
»Reprogram the Gene«, ki v besedilu kritizira vse hujšo digitalizacijo oz. robotizacijo in genetsko manipulacijo ter s tem povezanim razčlovečenjem sodobnega človeka, je razdeljen na tri sekcije med katerimi po dramatičnosti izstopa sekcija »Invincible«. »Only a Kiss« je manj kot minuto dolg uvod v skladbo »Murder Machines«. Slednja bo s svojim hitro nalezljivim refrenom ter nostalgičnim vzdušjem navdušila vse tiste, ki prisegajo na bolj neposredne rockerske skladbe, saj vsebuje kar nekaj sorodnosti s »Sounds That Can’t Be Made« (2012) klasiko »Power«. »The Crow and the Nightingale«, ki vsebuje razkošne orkestralne aranžmaje in gostujoči pevski zbor, naj bi bil posvečen Leonardu Cohenu, čeprav vsebuje bolj malo slogovnih sorodnosti z glasbenim opusom pokojnega kanadskega glasbenika, saj ne gre za folkrockovski šanson, temveč za melodramatično progrockovsko poslastico.
»Sierra Leone«, ki vsebuje pikro kritiko zahodnega (neo)kolonializma in izkoriščanja z naravnimi bogastvi prežetih afriških držav, je razdeljena na kar pet medsebojno povezanih sekcij. Kljub temu, da je Mark Kelly pred izidom »An Hour Before It’s Dark« negodoval, da gre za njemu osebno najslabšo stvaritev na novem albumu, gre dejansko za eno izmed najboljših. Sekcija »More Than Treasure«, ki gradi eno izmed petih sekcij, vsebuje celo enega izmed najboljših refrenov v Marillion zgodovini, medtem ko je Rotheryeva kitarska solaža posebna zgodba zase. Kellyevo negodovanje nad »Sierra Leone« je sicer mogoče razumeti do določene mere, ker na njej kot klaviaturist ni imel prav veliko dela, a je vse skupaj vseeno izpadlo odlično.
»An Hour Before It’s Dark« se zaključi s »Care«, ki je razdeljen na štiri sekcije, in se ga prav tako lahko uvrsti med vrhunce tega albuma. Uvodna sekcija na račun funkovskih ritmov in elektronskih vzorcev nekoliko spomni na določene stvaritev z albuma »Anaraknophobia« (2001), medtem ko nadaljevanje postreže s številnimi časovnimi preobrat in melodramatični aranžmaji, ki potegnejo na »Marbles« (2004) klasiko »Neverland«. Zaključna sekcija »Angels on Earth« poskrbi za enega izmed najlepših studijskih zaključkov v dosedanji Marillion zgodovini.
Marillion so z »An Hour Before It’s Dark«, ki jim je po dolgem času prinesel tudi nepričakovan komercialni uspeh, kakršnega niso doživeli že od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja, ustvarili novo mojstrovino. Slednji podatek bo presenetil le maloštevilne privržence ’najbolj skrbno varovane angleške glasbene skrivnosti’. Novi album je zaradi svoje relativno dostopne narave primeren tudi za marsikoga, ki bi imel sicer težave s poslušanjem njihovih daljših in kompleksnejših del. Po temačnosti in fatalističnosti predhodnika »F.E.A.R.«, sproščujoča in svetlejša ambientalna narava na »An Hour Before It’s Dark« skorajda deluje kot balzam za dušo. Obenem pa so Marillion po dolgem času dokazali, da z leti niso izgubili občutka za ustvarjanje določenih izrazito melodičnih in hitro dostopnih skladb, ne, da bi ob tem pretirano žrtvovali tradicionalno kompleksno naravo svojega glasbenega pristopa. Še vedno, vsaj med aktivno delujočimi skupinami, ostajajo vodilna institucija sodobnega progresivnega rocka.
Avtor: Peter “Dr. ProgRock” Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Be Hard on Yourself (9:28) :
– i. The Tear in the Big Picture
– ii. Lust for Luxury
– iii. You Can Learn
2. Reprogram the Gene (7:02) :
– i. Invincible
– ii. Trouble-Free Life
– iii. A Cure for Us?
3. Only a Kiss (0:39)
4. Murder Machines (4:21)
5. The Crow and the Nightingale (6:35)
6. Sierra Leone (10:54) :
– i. Chance in a Million
– ii. The White Sand
– iii. The Diamond
– iv. The Blue Warm Air
– v. More Than a Treasure
7. Care (15:20) :
– i. Maintenance Drugs
– ii. An Hour Before It’s Dark
– iii. Every Cell
– iv. Angels on Earth
Zasedba:
Steve Hogarth – glavni vokal, spremljevalni vokali, klaviature, tolkala
Steve Rothery – glavne in ritem kitare
Mark Kelly – klaviature
Pete Trewavas – bas kitara, spremljevalni vokal
Ian Mosley – bobni
