Manowar napovedujejo z videodražilcem svoj novi DVD/Blu-ray “Hell On Earth VI”!
Manowar, razvpiti ameriški ‘konan-metalci’, predstavljajo videodražilec (spodaj), s katerim napovedujejo svoj novi DVD in Blu-ray (dostopen bo tudi na vseh digitalnih platformah) z naslovom “Hell On Earth VI”.
16. 8. 2020 so Manowar ta dokument prvič najavili, a pod imenom “The Final Battle”. Datum točnega izida zaenkrat še ni znan.
Dokument zaobjema ‘headlinerski’ nastop skupine 14. 3. 2020 na festivalu Hell & Heaven Metal Fest, v Mexico Cityju. Manowar so s tem sploh prvikrat v karieri nastopili tudi v Mehiki. Koncertni film je bil posnet s 15. visoko resolucijskimi kamerami (8k/4k).
Seznam skladb, ki so jih Manowar tega večera igrali gre takole: 01. Manowar
02. Brothers Of Metal Pt. 1
03. Blood Of My Enemies
04. Call To Arms
05. Hand Of Doom
06. Sons Of Odin
07. Swords In The Wind
08. Bass Solo
09. Battle Hymn
10. Thor (The Powerhead)
11. Kings Of Metal
12. Fighting The World
13. Hail And Kill
14. House Of Death
15. King Of Kings
—dodatek—
16. Joey’s Speech
17. Warriors Of The World
18. Black Wind, Fire And Steel
Manowar so v marcu 2019 izdali EP “The Final Battle I” ter napovedali trilogijo EP-jev. Na drugi in tretji del še čakamo, bosta pa povezana z avanturami preostanka “The Final Battle” turneje.
V lanskem letu so Manowar sprejeli v svoje vrste na mesto bobnarja izkušenega Andersa Johanssona, ki je z Manowar prvič zaigral v marcu 2019 sredi češkega Brna in ga lahko slišite na EP-ju “The Final Battle I”.
Avgusta 2018 je bil Karl Logan aretiran in mu grozi do 25 let zaporne kazni zaradi posedovanja vsebin otroške pornografije, skupina pa je vsega nekaj dni kasneje, na mesto novega kitarista povabila E. V. Martela, ki je pred tem igral v eni izmed “Manowar tribute to” skupin.
Na fotografiji: Vokalist Eric Adams med nastopom Manowar 11. 7. 2010 v sklpu Magic Circle festivala pri tolminskem sotočju (RockLine fotoarhiv 2006-2020, vse pravice pridržane). Celotno RockLine recenzijo festivala lahko preberete TUKAJ!
Konec osemdesetih in šesti album po vrsti, izvrstni Kings of Metal, nato odhod (izgon) Rossa The Bossa, in od tam naprej je ostala samo še parodija samih sebe, Joeyevo true metal nakladanje in Hell on Wheels žajfnica.
Malo mi je samo žal Erica Adamsa, ker je dober pevec in fejst dečko, a z verjetno za frontmana nekoliko premajhnim egom.
Jaz tud tako nekako vidim vso stvar, čeprav mi je najljubši album tisti z Davidom Shankleom – Triumph of the Steel, sicer pa kot si zapisal. Ross the Boss. To je to. Vse kasneje je bolj kot ne ‘pozerska šminkerija’. Ne znam povedat kolk sem bil razočaran, ko sem bend gledal (prvič in edinkrat v življenju) v Tolminu 2010. Set lista dolgočasje, in potem nakladanja De Mayo-a na nivoju, da bi Mujo iz Šarplanine več intelekta spravu skupaj…. ja. Razočaranje je zame ta bend. Veliko.