Založba: SPV/Steamhammer Records
Datum izida: 12. 1. 2024
Produkcija: Tony Clarkin
Dolžina albuma: 50.15 min.
Zvrst: Art Rock / Hard Rock
Ocena: 8.5/10
Žalostno vendar resnično spoznanje, da je “Here Comes the Rain”, triindvajseti album kultne skupine Magnum, po vsej verjetnosti, razen, če se zgodi kakšen čudež, tudi njihov poslovilni studijski album, marsikateremu njihovemu privržencu še dolgo ne bo dalo miru. Temni oblaki so se začeli nad angleškimi prvaki melodičnega hard rocka s progresivnim podtonom zbirati že konec leta 2023, ko je hudo zbolel ustanovni član, kitarski mojster ter avtor vse njihove glasbe in besedil Tony Clarkin. Zaradi slabega zdravja ključnega člana banda so Magnum morali odpovedati turnejo v letu 2024. Marsikdo ob tej novici ni slutil nič dobrega, a si niti v najhujši nočni mori ni predstavljal, da bo Clarkin po kratkem boju podlegel bolezni ter umrl pet dni pred izidom novega albuma, ki ga je večina privržencev že težko pričakovala.
“Here Comes the Rain” je za običajne Magnum razmere relativno temačen in melanholičen album, kar daje slutiti, da se je Clarkin že zavedal, da so mu dnevi na tem svetu šteti, a je obenem na njem prisotna tudi tista epska ambientalna magija, ki se njihovih dosežkov drži že od ‘starih dobrih časov’, ko so sredi osemdesetih z mojstrovinami kot sta denimo “Chase the Dragon” (1982) ter “On a Storyteller’s Night” (1985) dosegli svetovni sloves. O tem kako dober kitarist in tvorec glasbe z izjemnim posluhom za melodičnost je bil Clarkin veliko pove to, da je Magnum od vnovične združitve v relativno kratkem času (zadnjih dvajset let) uspelo ustvariti lepo število vsaj zelo solidnih, če že ne odličnih studijskih albumov.
Obenem so Magnum skozi svojo celotno ustvarjalno pot dokazovali, da ne morejo ustvariti slabega albuma, zato ni presenetljivo, da bo tudi »Here Comes the Rain« s svojim naborom skladb navdušil vse ljubitelje melodičnega hard rocka z avanturističnim pečatom. Clarkinovo skladateljsko in lirično grajenje vznemirljivih mostov med fantazijo in resničnim svetom oziroma med epskimi pustolovščinami ter perečimi družbenimi temami je tudi to pot obrodilo bogate sadove.
“Here Comes the Rain” ne spada med njihove najbolj raznovrstne albume, vendar tudi s ‘povečevalnim steklom’ na njem ni mogoče najti slabega trenutka. Otvoritveni »Run Into the Shadows« je pravi energetski katalizator v pristni, dolgoletni Magnum tradiciji, o čemer se bo strinjala večina ljubiteljev njihove glasbe. Bob Catley, poslednji ustanovni član, je, kljub temu, da je z leti izgubil nekdanji vokalni rang, še vedno imeniten pevec, ki svojim pevskim šarmom pogostokrat odigra ključno vlogo pri stvaritvi odličnega vzdušja. Naslovna skladba, ki si zasluži posebno pozornost, saj na njej v ospredje stopijo predvsem subtilni, na trenutke skorajda svečani simfonični aranžmaji za katere skrbi Rick Benton, je melanholična, a obenem optimistično-epska stvaritev kakršnih smo od Magnum vajeni že od njihovih začetkov.
V epsko kategorijo spada tudi skladba »Some Kind of Treachery«, še eden izmed vrhuncev albuma, ki prikliče spomine na ‘davne čase’, ko so bili Magnum na ustvarjalnem vrhuncu ter sta bila Clarkin in Catley veliko mlajša. Tudi »After the Silence« bo vzradostil vse ljubitelje epske magije, ki je tako značilna za večino albumov te kultne skupine. Med bolj neobičajne stvaritve se lahko uvrsti »Blue Tango«, ki ima precej bolj za rock ‘n’roll značilno ritmično zabelo kot je to običajno za Magnum, vendar ravno tako izpade zelo dobro.
»The Day He Lied« sredi pompoznih simfoničnih aranžmajev uspešno stopnjuje epsko dramo. Med Magnum klasike se bo verjetno uvrstil tudi »The Seventh Darkness«, ki spade med udarnejše in kompleksnejše stvaritve na albumu, medtem ko emulacija saksofonskega zvoka na klaviaturah pridoda rahel ščepec jazza. »Broken City« je spodobna balada, ki poveča melanholično naravo tega albuma. Z mogočnim refrenom zabeljeni “I Wanna Live“ že s svojim naslovom in dramatičnim orglarskim zaključkom pove kakšno je osrednje sporočilo te skladbe in kako si je njen avtor želel vsaj še nekaj časa (pre)živeti na tem svetu. Zaključni, nadvse solidni “Borderline”, tudi brez pretiranega poglabljanja v sporočilo oziroma besedilo, razkrije, da Clarkin ni imel v mislih mejne črte med dvema državama, temveč mejno črto med življenjem in smrtjo.
V primeru, da je “Here Comes the Rain” njihovo zadnje studijsko dejanje, saj bi bilo veliko presenečenje, če bi se Catley odločil nadaljevati z drugim kitaristom in avtorjem glasbe, so se Magnum poslovili na imeniten, skorajda idealen način. Podatek, da je »Here Comes the Rain« v nemško-govorečih državah, le nekaj dni po izidu, postal na prodajnih lestvicah najviše uvrščen Magnum album do zdaj, prav tako veliko pove o njegovi kvaliteti. Kaj v primeru konca preostane Magnum privržencem lačnih nove glasbe in koncernih nastopov je v tem trenutku velika uganka. Če ne drugega, bo Catley najbrž obnovil, svojo zavidanja vredno samostojno kariero, ki vsebuje številne vzporednice z glasbenim izročilom njegove legendarne skupine.
Avtor: Peter “Dr. ProgRock” Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Run into the Shadows (5:22)
2. Here Comes the Rain (4:37)
3. Some Kind of Treachery (4:28)
4. After the Silence (4:34)
5. Blue Tango (5:26)
6. The Day He Lied (4:34)
7. The Seventh Darkness (4:41)
8. Broken City (4:39)
9. I Wanna Live (5:29)
10. Borderline (6:16)
Zasedba:
Bob Catley – vokal
Tony Clarkin – kitara
Rick Benton – klaviature
Dennis Ward – bas kitara
Lee Morris – bobni
Gostujoča glasbenika:
Chris ‘BeeBe’ Aldridge – saksofon na skladbi št. 7.
Nick Dewhurst – trobenta na skladbi št. 7.
