Založba: Nika Records
Datum izida: 14.10.2018
Produkcija: Drago Popovič
Dolžina albuma: 31.05
Ocena: 6.5 / 10
Kupi album
Lumberjack je še ena mlada skupina, ki je v komaj dveh letih kar dodobra zamajala slovenske odre in opozorila na svoj obstoj. Pridni in zelo angažirani fantje. Kapo dol. Bend iz dežele, kjer ostane na površju le malo padavinske vode, govorim o Dobrepolju, točneje kvintet petih neustrašnih in ambicioznih mladih žrebcev, je sprejel konsenz, da sledi glasbeni usmeritvi, ki je v Sloveniji skozi leta postala tipska rock stvarnost.
Lahko rečemo, da so Lumberjack slečen rock’n’roll, ki nosi kopreno punkovske preproščine, skromni kanček zavojev k hard rocku (Kdo, Lažem) in seveda več, kot otipljivo dozo pop muzikaličnosti. Če grem dlje, pišejo fantje skladbe na zelo trivialen, to je preprost in predvidljiv način. Drugače ne gre, to je dejstvo. Dve kitice, dva refrena, »mid-eight« pasaža in ponovitev refrena. Tudi osnovni ritmični ključi znotraj skladb so si med seboj dokaj blizu in med njimi ni odstopanj. Lumberjack gredo torej skozi eno prestavo, ki se ji reče neposreden rockovski drvež.
Manjši problem, ki nastopi pri vsem tem je spoznanje, da spominjajo Lumberjack prevečkrat na Big Foot Mama (v njihovi old school eri), nemara, prav zavoljo barve vokala in izbranih melodij vodilnih linij napevov, zlasti v refrenih. Nič takšnega kar še ne bi slišali torej. Da je bend na začetku kariere, razkazujejo tudi kitarske solaže, ki delujejo občasno zelo naivno in so si med seboj silno podobne. Sveta preproščina v rocku in rollu je sicer aksiom, ki je lahko izjemno močan adut v glasbenem slogu, za katerim stoji tvoja glasba, a ne smeš vzbujati občutka generičnosti, pa tudi »ziheraštva« ne. Razgibanja in dvig dinamike, kot je prinaša npr. »mid-eight« pasaža v Čist vse, je poteza, ki jih na albumu manjka.
»Brez nadzora, brez morale« je namreč zelo ziheraški album, čeprav bi lahko po naslovu albuma sodeč, pričakovali kaj drugega. Vsaj več drznosti, pa tudi produkcijske nasršenosti in jajc. Je pa nekaj. Bend je na začetku in je mlad. Dejansko to kar najdemo na studijskem prvencu nikakor ni slabo. Nosi potencial in je pristni izdelek oziroma avtentični rezultat velikih ambicij gorečih rock’n’roll src kvinteta. To je treba ceniti. Zato bo skozi zorenje in kilometrino prišla tudi artistična nadgradnja in seveda več otipljive izpovedne substance, ki bo nadomestila občasni občutek suhoparnosti in do mere celo »arhaičnosti« studijskega prvenca. Zaključna skladba albuma dejansko dostavlja moment eksperimentiranja. Imenuje se Štanz in jo dejansko štejemo kot dodatno (bonus) skladbo albuma. Do nje velja biti zato prizanesljiv, pa vendar. Ceneni aranžma in zvok klaviatur ter »tuc-tuc« ritem za dodatnih tri minute in pol kraje časa poslušalcu? Generacijski sovrstniki skupine bodo te štose »kupili«, pa tudi kak zelo mlad »teenagerski« poslušalec. Dejansko tokrat brez nadzora in morale. Pravzaprav je bend storil tisto, kar je želel in se pri tem ni zadrževal. Pošteno dovolj, a za kakšno ceno?
Nekaj več razgibanosti, zlasti med rifi in pa ritmičnimi ključi, bo ob zadržanih ambicijah in večji meri potrpežljivosti pri piljenju kompozicij, v prihodnje še kako dobrodošlo. Lumberjack gojijo stil, ki niti ne potrebujejo klaviatur. Nujen je odmik. Premik. Da v prihodnje izgine tisto vzbujanje občutka, da delujejo občasno kot klon Big Foot Mama. Res nehvaležna opazka, pa vendar. Vsaj veš, da je to 100% čistokrvna slovenska punk rock’n’roll plata, kar pa ni dovolj. Nekaj pikrosti v tem spisu ni zapisane z namenom, da bi to bendu vzelo volje in zagona. Ravno nasprotno. Mora jih podžgati, da vztrajajo v svojih sanjah naprej. Naj evolucija prinese skupini torej v prihodnje postopni artistični razcvet.
avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Tist dan
2. Kdo
3. Sanje
4. Pleše
5. Soj
6. Lažem
7. Čas
8. Kralj
9. Čist vse
10. Štanz
Zasedba:
Rok Ahačevčič – vokal, kitara
Robi Glač – kitara
David Podgornik – klaviature, tolkala
Jaka Novak – bas kitara
Blaž Kuster – bobni
