Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 15. 10. 2021
Produkcija: Tony Hernandez / miks & mastering: Roland Grapow
Dolžina albuma: 66.13 min
Zvrst: Power Metal
Ocena: 9.0/10
Lords Of Black, španski ultra-melodični power metalci s tendencami artizma usmerjenimi proti značajskim lastnostim progresivnega metala, izdajajo pod vodstvom čarobnega kitarista Tonyja Hernanda in nove brezmadežne in brezgrajne vokalne eksekucije vrhunskega Čilenca Ronnie Romera (mdr. Rainbow), po manj kot letu dni presledka, še drugega izmed obeh »Alchemy Of Souls« albumov.
Gre za skupno peti studijski album s strani madridske skupine ustanovljene leta 2014, ki je še istega leta spravila od sebe istoimenski studijski prvenec. Bend je v nepregledni plejadi skupin, ki se preizkušajo v tovrstni žanrski sferi, s talentom in garanjem, uspel prepričati in prevzeti pozornost v post-milenijskih časih, ki že dobrih deset let niso ravno naklonjeni power metalu, že kar pretirano razvajeno in zelo zahtevno publiko. Roko na srce. V power metalu je že davno tega bilo vse povedano, tendenca pa je danes usmerjena v iskanje ekstremov (brutalnosti), pa tudi medžanrski fuziji. A, če te spremljata srčnost in drznost, je klišeje mogoče prav kredibilno premoščati. Lords Of Black so ena takšnih skupin. Nad povprečje jih vleče neverjetna komponistična talentiranost šefa in glavnega vizionarja, to je kitarista Tonyja Hernandeza, skladbe pa se tako tudi tokrat lahko pohvalijo z izjemno razgibanostjo, aranžersko detajliranostjo ter triki, ki evocirajo zlate čase, ko so v metalu ‘gospodarile’ na planetu skupine tipa Stratovarius, Savatage, pa tudi Angra ter Symphony X. A to je bilo pred več kot dvajsetimi leti.
Po odličnem prvem »Alchemy Of Souls« albumu, ki je izšel v novembru 2020 (RockLine recenzija), je skupina torej že sredi oktobra 2021 izdala njegov studijski naslednik. Glede na izjemno zrelost in dovršenost predhodnika, je za skupino predstavljalo ustvarjanje novega albuma v tako kratkem časovnem presledku, toliko večji izziv. Zadržati visok kakovostni nivo predhodnika. Najmanj to, če ne še kaj več. To je skupini uspelo. Glede na to, da sta si oba dela hitro sledila, novi album ne preseneča in ne vznemirja s takšno intenziteto, kot njegov predhodnik, kar pa ne pomeni, da ni najmanj tako kakovosten, kot prvi »Alchemy Of Souls« album. Torej enajst novih avtorskih skladb, uvod ter priredba skladbe Sympathy – v kolikor ste lastnik posebne, ‘razširjene’ izdaje albuma. Lepo je namreč vedeti, da svet metala ni pozabil na Uriah Heep v eri, ko je pri njej prepeval pokojni John Lawton.
Vprašanje bi bilo kaj bi se dogajalo z Lords Of Black, v kolikor svet ne bi bil že dve leti pahnjen v mučeništvo teh novih, čudnih ter nadvse mračnih časov številnih nerazložljivih ‘lockdownov’, ki navdajajo prej z negativnimi občutji bližajoče se apokalipse, kot čem drugem. Koncertnih turnej torej ni, saj so prepovedane, skupine pa imajo po drugi strani več časa, da skladajo novo glasbo. Romero, ki se je v januarju 2019 nekoliko šokantno poslovil od skupine, se je v maju 2020 vanjo vrnil, kar je rešilo glasbeno vizionarstvo Tonyja Hernanda ter v marsičem lik in delo same skupine, četudi sta ji na vokalih v tem obdobju suvereno pomagala Argentinec Hugo Valdez (Dream Child) in Hrvat Dino Jelusick (Whitesnake, ex-Animal Drive). No, nastopila je ‘zatemnitev planeta’, Romero pa se je vrnil v Madrid. Z mnogo manj obligacijami do številnih skupin in projektov v katere je vpet. Zato se je odločil, da znova pomaga Hernandu in se vrne k Lords Of Black.
Iskreno povedano, bi bila velika škoda, če Romero ne bi preklical svojega odhoda iz skupine. Njegov vokal daje glasbi Lords Of Black poseben karakter, dodaja piko na ‘i’ izjemni izhodni popadljivosti in grabežljivosti materiala. Novi album ohranja izjemno teatralno in pogubno mračnost predhodnika. Produkcija je izrazito naježena in nasršena, kitarsko fraziranje v zvočni sliki močno našobljeno ter odločno porinjeno v ospredje. Masterizacijo albuma je namreč znova opravil legendarni Roland Grapow (Masterplan, ex-Helloween). Kompozicije dosegajo zadovoljivo visok nivo komponističnega razgibanja, s tem vred pa tudi visok nivo dinamičnega razvoja dogodkov. Hkrati s tem, pa prepričljivo valovijo preko albuma ujeta razpoloženjska stanja. V komponističnem oziru ostaja Harnando mojster stopnjevanja vzdušij. Pri tem je treba posebej poudariti, da dosega atmosfera skladb praviloma svoj razpoloženjski krešendo prav v refrenskih napevi. Tendenca skupine, da nagovarja tudi progresivnometalsko, je zaznavna tudi tokrat. Kvartet je v instrumentalnem oziru tehnično izjemno podkovan, kar je poudarjeno v eksekuciji nekaterih delov albuma, v skladbah pa v tem posebej slikovito izstopa izdatneje razgibana in blago ‘raziskovalna’ In A Different Light.
Poseben užitek v poslušanju ponujajo znova mid-eight pasaže, v katerih osupne in jemlje dih Hernando s svojimi prešernimi kitarskimi vragolijami, medtem ko spremlja album na vsakem koraku izjemna ritem sekcija, v kateri izstopa bobnar Jo Nunez z nekaterimi izjemnim bobnarskimi prevrati oziroma podaljšanimi ter iskrivimi ‘krošeji’ prehodnih ‘rollingov’. Skratka, album, ki privrženca nenehno zaposluje in ga drži v primežu izredne spravljivosti visoko oktanske udarne voltaže, izrazito mračne in pogubne atmosfere ter sledenju muzikalne grabežljivosti, znotraj izhodne aranžerske kompaktnosti. Vse funkcionira za Lords Of LBack znova briljantno, ekipa pa tudi z novim albumom vzdržuje artistično rast, z njo vred, pa tisti težko prigarani status ene najbolj cenjenih powermetalskih zasedb novih časov. Za power metal (brez dodanega odrskega kiča in lišpa) ne ravno rožnatih časov. V njih je dosegla nadpomenka metala izjemno (podžanrsko in medžanrsko) razvejanost, ob artističnih ‘ekstremih’ katere postaja power metal pogostokrat odrinjen in pozabljiv žanrski ‘palček’.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Prelude (Alchimia Confessio 1458 A.D.)
2. Maker Of Nothingness
3. What’s Become Of Us
4. Bound To You
5. Before That Time Can Come
6. Mind Killer
7. Death Dealer
8. Prayers Turned To Whispers
9. In A Different Light
10. How Long Do I Have Now
11. Fated To Be Destroyed
12. No Hero Is Homeless
13. Sympathy (orig. Uriah Heep)
Zasedba:
Ronnie Romero – vokal
Tony Hernando – kitara
Dani Criado – bas kitara
Jo Nunez – bobni
