Lokacija: Ljubljana / Channel Zero / Slovenija
Datum: 29.11.2011
Pa smo ga le dočakali, koncert Lizzy Borden v Ljubljani! Potem ko so Lizzyji ljubljanski koncert v sklopu mini evropske turneje napovedali že za lanski december, so ga bili – tako kot celotno turnejo – zaradi odpovedi nekaterih terminov in posledično finančnega izpada primorani odpovedati. Vse od tedaj je tlela želja, da se bo koncert nekoč vseeno zgodil, in v organizaciji Veselih Dihurčkov so Lizzy Borden konec novembra vendarle priromali tudi v Ljubljano, natančneje v Channel Zero ne Metelkovi.
Gre za ameriško heavy/speed/glam metal zasedbo iz Kalifornije, ki je na krilih odličnih albumov med leti 1985 – 89 na domačih tleh žela silno popularnost, a sta jim zmanjšana aktivnost in upad popularnosti tradicionalnega heavy metala v devetdesetih nadela etiketo pozabljenega benda. V obdobju po izdaji zadnjega albuma “Appointment With Death” (2007) skušajo Lizzy Borden z novimi evropskimi turnejami znova opozoriti nase in si izboriti mesto pod soncem, kot bi si ga zaslužili. A realnost je vse prej kot lahka.
Še pred zvezdami večera so oder zavzeli TomCat, v tem trenutku ena najbolj vročih hard/heavy rock zasedb na domači grudi. TomCat so v zadnjih mesecih odigrali celo plejado koncertov širom Slovenije, od katerih se sami verjetno najbolj spominjajo avgustovskega na Metal Manii v Komnu. Če so takrat še uglaševali svoje inštrumente in se na odru medsebojno spoznavali, so od tedaj napravili ogromen korak naprej in na odru delujejo kot prava ekipa. V svojih vrstah so medtem “zaposlili” vokalista Denisa, zaradi pomanjkanje časa pa jih je zapustil ritem kitarist Luka. Spremembe so dobro dele, saj je bil tokratni TomCat nastop daleč najboljši od vseh, kar sem jih do sedaj videl. Back vokali so to pot odlično funkcionirali, odrska kemija prav tako, kvartet se je dosebedno razletel po prizorišču in klub napolnil z energijo, ki je prevevala britanske metalske beznice tam iz preloma sedemdesetih v osemdeseta. Z Lukovim odhodom je breme celotne kitarske zadolžitve padlo na Rokova pleča. Rok se je na levi strani odra z novo vlogo dobro spopadel, solo točke oddelal brez slišnih napak, in kar je najpomembneje, znal je zapolniti navidezni manjko v celostni zvočni podobi. TomCat so delovali rušilno – še bolj heavy kot do sedaj, k čemur je bistveno pripomogla prvinskost odrske igre kitarske naveze Rok / Šujo. Tudi novi frontman Denis se je medtem očitno že dobro ustalil v skupini in z bolj sproščenim nastopom naredil korak naprej napram murskosoboškemu dva meseca poprej. Predskupina je torej z odliko opravila svojo ogrevalno nalogo, sam pa bom z veseljem spremljal, kako se bodo TomCat razvijali naprej.
Lizzy Borden že od začetkov leta 1983 tvorita stalna člana, frontman Lizzy in bobnar Joey Scott. Jedro ekipe dopolnjuje basist Marten Andersson, član zasedbe zadnjih 20 let, in “mlečnozobca” na kitarah Dario Lorina ter AC Alexander. Mlečnozobca v pomenu časovnega staža v zasedbi, se razume.
Koncert so Američani odprli s singlom zadnjega albuma Tomorrow Never Comes, predno so nas z Red Rum prvič tega večer odpeljali nazaj v osemdeseta. Vajeti je s kratko bobnarsko solo točko v svoje roke nato prevzel Scott, krajša pavza pa je služila enemu samemu namenu: da je Lizzy spremenil svojo opravo in se na odru pokazal v drugem kostumu. Preoblačevanja tega večera ni manjkalo, nizkorasli frontman je davno tega kult okoli skupine oblikoval ravno s šokantnimi odrskimi “horror” šovi, ob katerih je obiskovalcem koncerta praviloma pošla vsa sapa. Kako tudi ne, ko pa zasedba idejno izhaja iz zgodbe okrutnega ameriškega dekleta, ki je konec 19. stoletja s sekiro razčesnila betico svojemu očetu in mačehi, misteriozno zgodbo pa frontman Lizzy dandanes predstavlja na odru. A to pot ni šlo brez lepotne napake. Nizki stroški turneje so v domačem domiclu pustili dve prsati blondinki, ki ponavadi še požitivita samo odrsko predstavo in kakopak poleg tega z lahkoto v prvih vrstah zadržita slinajočo se moško populacijo obiskovalcev. Osiromašeni kulisi navkljub smo bili priča pravemu šovu, med komadom There Will Be Blood Tonight se je Lizzy tako s sekiro navidezno porezal po obrazu in publiki stregel s krvjo.
Tega večera ni manjkalo klasičnih hitov. Eyes Of A Stranger, Me Aginst The World, American Metal in Rod of Iron so se zlili z novejšimi komadi iz že omenjenega albuma “Appointment With Death”, ki se še vedno globoko zajeda v igrano set listo. Osebni vrhunec koncerta sem doživel s komadom Voyeur (I’m Watching You), zasanjanim heavy metalskim rušilcem epskih razsežnosti, ki so ga Američani s to turnejo znova umestili v igrani repertuar. Lizzyjev vokal je kljub pretečenim letom ostal praktično neskrhan, manjšo grajo si zasluži zgolj back vokalna pomoč obeh kitaristov, ki sta zaradi dinamičnega nastopa zanemarjala svoje vokalne zadolžitve in nemalokrat stala predaleč stran od mikrofonov. Poldrugo uro dolgo potovanje po Lizzy Borden zapuščini je zaključil prastar komad Give ‘Em The Axe, naslovni komad istoimenskega EP-ja iz leta 1984.
Večer je v vseh pogledih uspel, prvo Lizzy Borden gostovanje v Sloveniji je zadovoljilo z vsemi atributi, ki jih skupina premore. Graja gre edino maloštevilni publiki, po moji oceni slabih 100 obiskovalcev pač ni številka, ki bi si jo skupina njihovega kova zaslužila. Kako naj potem v naši sredi pričakujemo skupine tipa Riot, Fates Warning ali Crimson Glory, če je potencialna publika preveč otopela, da bi obiskala še tisti redek heavy metal koncert, ki se ji odvija dobesedno pred nosom…
avtor: Urban Bolta
fotografije: Martin Prezelj
