Založba: Metalville Records
Datum izida: 31. 7. 2020
Produkcija: Steve Mann
Dolžina albuma: 54.09 min
Zvrst: AOR/Heavy Metal
Ocena: 9.0/10
Lionheart ob koncu letošnjega julija in s soncem v ozvezdju leva z novim studijskim albumom. Bolj levjesrčno ne gre. Okej, kdo so Lionheart? Za tiste, ki sploh berete to recenzijo, sledi zelo kratka obrazložitev. V prvi vrsti jih ne gre mešati za ‘metalkoraše’ istega imena, pač pa so Lionheart v tem primeru stara AOR/melodičnorockovska in heavy metalska zadeva iz prve polovice osemdesetih. Po izvrstnem in edinem albumu, ki je izšel sredi osemdesetih (»Hot Tonight«, 1984), so Lionheart razpadli, izkušeni posamezniki kvinteta pa so prebili čas do ponovne reaktivacije v različnih zasedbah, kot so MSG, Praying Mantis, … Obenem lahko dodamo, da je Dennis Stratton pred Lionheart igral v Iron Maiden in z njimi leta 1980 izdal studijski prvenec. Skratka. Lionheart so z albumom vrnitve »Second Nature« leta 2017 izdali zares vrhunski AOR/melodičnoheavymetalski album, ki je dejansko briljantna refleksija časov osemdesetih in zelo posrečena zmes takratnega velikega zvoka, z modernimi zvočnimi prijemi studijske produkcije.
»The Reality Of Miracles« je album, ki je nastajal v znatni časovni stiski zlasti zavoljo obligacij Stevea Manna z MSG, pa tudi ker je v letošnjem marcu postal obdan s črnino pregrinjala pandemije, a so fantje uspeli spraviti skupaj do konca album, ki nosi z introm vred kar trinajst točk, se pravi dvanajst klasičnih komadov. Tudi ta album je bil, tako kot predhodnik, posnet v Mannovem Flying Vivaldi studiu sredi nemškega Hannovra. Nagovarja s povsem enako produkcijo.
Lionheart so britanski odgovor na križanje heavy metala z retoriko pop glasbe osemdesetih. Tak album kot je »The Reality Of Miralces« skupine mlajše EMŠO številke, ki skušajo igrati na karto AOR revitalizma danes zelo težko ujamejo. Vsekakor obstaja možnost, a jo je silno težko ujeti. Člani kvinteta so izkušeni mački, ki so predihali osemdeseta po dolgem in počez. Predvsem jim odlično tečejo multivokalne zborovske harmonije, ki so nekakšna refleksija tistega kar so počeli v sedemdesetih The Sweet, Uriah Heep in Queen, pa so se tega ob Lionheart kasneje nalezli še npr. Airrace ali/in Praying Mantis. No sedaj ste dobili občutek kaj ponuja »The Reality of Miralces«, ki je zelo uspešen priključek izvrstnem in težko ulovljivemu predhodniku »Second Nature« (2017).
Ali potemtakem »The Reality Of Miracles« sploh kaj manjka? Privrženci AOR glasbe bodo znova navdušeni. Razmerja med šelestenjem sintetizatorskih pregrinjal, udarnimi in veličastnimi kitarskimi frazami, našopirjenimi bombastičnimi napevi v refrenih, ki sprožajo kurjo polt, zaokroženimi z vokalnimi harmonijami ter prodnim Smallovim petjem, je znova v polnem izobilju. Zvok je velik. Okrašen tudi z obiljem tercetnih harmonij, kar izhaja iz N.W.O.B.H.M. šole ter vseskozi kontemplativnega kitarskega dialoga znotraj solistične zabele (mid-eight pasaže). Album, ki ga spet razganja od pompoznosti in prepoznanega britanskega smisla za visoko vibrantni drama teater. No, kdor pozna »Second Nature« bo ugotovil, da novi album ne preseneča več s takšno svežino kot predhodnik in da bi vsaj dva komada z novega albuma brez težav izostala. Onkraj obupne naslovnice, ki je nedostojna visoke glasbene kvalitete, kot jo uteleša sicer izvrstni »The Reality of Miralces«, so Lionheart v vsem dosegli svoj cilj. Z vso odličnostjo in perfekcionizmom, kar spremljajo bogate glasbene izkušnje in seveda izvrstno igranje. Nekaj kar se od legendarnega kvinteta že kar pregovorno pričakuje.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Salvation
2. Thine Is The Kingdom
3. High Plains Drifter
4. The Reality Of Miracles
5. Five Tribes
6. Behind The Wall
7. All I Want Is You
8. Widows
9. Kingdom Of The East
10. Outlaws Of The Western World
11. Overdrive
12. The First Man
13. Still It Rains On Planet Earth (Lacrimosa)
Zasedba:
Lee Small – vokal (ex Shy, Surveillance & Phenomena)
Dennis Stratton – kitara (ex Iron Maiden)
Steve Mann – kitara, klaviature (Michael Schenker)
Rocky Newton – bas kitara (ex McAuley Schenker Group)
Clive Edwards – bobni (ex UFO, Wild Horses & Uli Jon Roth)
