Lokacija: Pordenone / Palatenda centro sportivo Armando Lupieri / Italija
Datum: 26.11.2016
Lacuna Coil, dolgoživa gotsko metalska italijanska utrdba iz Milana, ki je ob koncu letošnjega maja izdala še osmi studijski album z naslovom »Delirium«, se je v teh dneh, v sklopu svoje nove turneje, mudila v neposredni bližini slovenske zahodne meje. V Pordenonu, kjer je v prenovljeni postavi, oborožena z novima članoma in sicer kitaristom Diegom Cavallottijem ter bobnarjem Ryanom Blake Foldenom, na obsežni jesensko zimski evropski turneji, tako prvikrat stopila tudi na italijanska, to je na svoja domača tla.
Sprva ja bil ta nastop napovedan na lokaciji Il Deposito Giordani, ki pa je moral svoje duri zapreti, zavoljo pritožb okoliških stanovalcev, češ da jih moti večerno nočni »šundr« v neposredni bližini njihovih prebivališč. Izvrstna lokacija, kjer smo užili prenekateri koncert, med drugim W.A.S.P., DTA Death to All Tours, Soulfly, The Aristocrats, je tako dobila »plombo« in prepoved delovanja .
Tako so koncert zasilno preselili na prizorišče pordenonskega Športnega parka, kjer je lociran med drugim tudi stadion nogometnega kluba Villanova. Torej gre za jugozahodni del Pordenona, imenovan Villanova. Bend je nastopil v športni (večnamenski) dvorani ki je spominjala glede na šotorsko kritino)na nekdanji Teatro Tenda (danes po prenovi Gran Teatro Geox) v Padovi. Torej, da ne bo pomote. Ko si spremljal ta koncert od zunaj, se je po ulicah razlegalo precej več hrupa, kot kdajkoli, ko so bendi igrali na lokaciji Il Deposito Giordani.
Kakorkoli, koncert, ki je skoraj padel v vodo, je lokalni promotor s svojo srčnostjo in vztrajnostjo rešil. In to je bistveno. Čeprav je morala RockLine ekipa, vsled nujnih obligacij, ki niso dopuščale, da se »odlepi« iz Ljubljane pred tričetrt na osmo zvečer, to pot obe predskupini v celoti izpustiti, je prav, da se ju v tej reportaži vsaj mimobežno predstavi. Ob pol deveti zvečer so pričeli ogrevati prisotne sprva GOD (Genus Ordinis Dei). »Vsemoški« kvartet iz italijanskega mesta Crema, je predstavil svoj letos izdani studijski prvenec »Great Olden Dynasty«. Temu je sledil nastop danske zasedbe Forever Still, ki je oder nasledila petnajst minut preko devete in predstavila v letošnjem oktobru izdani studijski prvenec »Tied Down«. Kvartet, ki ga vodi karizmatična mladenka Maja Shining je tako kot njihovi predhodniki GOD, prejel za svojo predstavitev, pol urni časovni interval.
Na prizorišče je RockLine prispel pravzaprav natanko pred nastopom Lacuna Coil! Ob deseti zvečer, nemara minuto preč, so se kulise zatemnile, oder se je ovil v meglo, instrumentalni del kvinteta pa se je prikazal na odru vendar postavljen za improvizirano odrsko kuliso »varovalnih ograd norišnice«. Scenografija in kostumografija šov teatra skupine je bila na tej turneji torej v celoti podrejena mračnim deliričnim zgodbam iz norišnice, na kar namiguje že sam naslov novega albuma. Nasneti uvod z Ultima Ratio, recimo v prevodu »poslednja razsodnost« – predno se ti utrga in te spravijo v rešilni jopič, potem pa se bend razplamti na odru s skladbo Spellbound, kjer vskočita na oder naposled karizmatična Christina Scabbia in vokalist Andrea Ferro. Bend je med predstavo vseskozi menjal »outfit«, po večini so Lacuna Coil ustvarjali občutek blaznežev v prisilnih jopičih, pri čemer sta si basist Marco Coti Zelati »Maki« in bobnar Ryan Blake Folden privoščila obrazno poslikavo na meji »black metalskih corpse-paintingsov«.
O samem nastopu niti ne gre izgubljati dosti besed. Z eno besedo strogo profesiolano. Zvočno in izvedbeno. Tip top. Vse pod kontrolo in v siju izredne izvedbene koncertne forme. Čuti se, da je bend prevalil kopico koncertov aktualne turneje in da pri tem kilometrina, rutina in izkušnje, pač štejejo. Bend drži pokonci karizmatična odrska predstava izjemne Christine Scabbie, ki je tudi tokrat uročila sicer ne ravno nabito prizorišče, ne le s svojim izrednim vokalom, ki je za šalo in z neverjetno močjo premagoval prav vse, še tako visoke, skorajda mezo-sopranske lege, pač pa tudi z izrednim občutkom za komunikacijo s publiko. Strastna in neverjetno predana pevka je še posebej premeteno povlekla nase publiko, med teatralnimi nagovori v slogu: »Končno. Po dveh mesecih, nastopamo prvikrat doma in lahko se pogovarjam z vami v celoti v našem jeziku!« in naprej »Danes je vseskozi kup koncertnih dogodkov vsak dan! Zelo cenimo, da ste si vzeli čas in prišli tega večera prav na naš koncert, saj je izbire zares veliko in človek se včasih težko odloči kateremu koncertu bi dal prednost.« (in podobno). Publika ji je dobesedno jedla iz roke. Je pa seveda prednje vrste prizorišča zasedla še posebej fanatična gruča razbeljenih italijanskih oboževalcev skupine, ki so znali prav vsa besedila skupine tudi na pamet.
Bend je tako razvijal svoj simfonično melanholično temačni gotski metal značaj, v katerega so vtkane začimbe industriala, pa tudi modernih »breakdown« vložkov, kot je bilo pričakovano. Na moč profesionalno. Odigrano in odpeto na vrhunskem nivoju. Brez napake. Precizno. A ob podpori nasnetih kulis (klaviature, programske zanke). Več kot polovica celotnega repertoarja je bila podrejena izvedbi točk zadnjih dveh albumov , od tega so Lacuna Coil izvedli kar sedem skladb iz aktualnega »Delirium«!
Če ne prej, so Lacuna Coil spravili dvorano v celoti na noge ob izvedbi Depeche Mode izvirnika “globalno obče ponarodele” Enjoy the Silence, ki jo seveda znajo vsi na pamet, medtem ko je regularni del sklenila skladba Nothing Stands in Our Way (»Broken Crown Halo«, 2014). Tako se je razvijal tudi obvezni dodatek. Z izvedbo novejšega repertoarja, pri čemer je publika pred izvedbo skladbe Delirium povlekla iz žepa liste A4 formata, na katerem je bil zapisan naslov skladbe, kar je podžigalo sam odrski teater razvoja dogodkov.
Ura in petnajst minut. Petinsedemdeset minut torej, ki pa so se hipoma obrnile. Publika je dobila natanko tisto, po kar je prišla. Predstavo, ki združuje v pravih odmerkih visoko melodičnost, pravšnjo dozo žalujoče gotske »fatalne privlačnosti«, kanček delirične »groze« ter tisto kar še posebej vžiga pri naših zahodnih sosedih. Konkretni kos odrskega lišpa in kiča. Predstava in teater, ki izkazuje neverjetno suverenost in samozavest skupine Lacuna Coil. Bend se je po tem koncertu podal na jug, v preko 600km oddaljeni Rim, potem pa se preko Milana znova vrnil še na četrti italijanski nastop v Bologno. V Pordenone so Lacuna Coil prispeli naravnost iz španske Barcelone. Relacije, ki se ne navezujejo druga na drugo prav nič racionalno in ki lahko skupino zavoljo takšnega planiranja tudi posledično izčrpajo. Vendar so Lacuna Coil v Pordenonu nenehno izžarevali navdušenje, da se naposled njihova turneja ne le preveša v sklepni del, pač pa tudi veliko odrešitev, da se končno nahajajo na svojih domačih tleh.
avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik
Setlista:
1. Ultima Ratio
2. Spellbound
3. Die & Rise
4. Heaven’s a Lie
5. Blood, Tears, Dust
6. Ghost in the Mist
7. The Ghost Woman and the Hunter
8. Trip the Darkness
9. Downfall
10. You Love Me ’Cause I Hate You
11. Our Truth
12. Enjoy the Silence
13. Nothing Stands in Our Way
—dadotek—
14. Delirium
15. Zombies
16. The House of Shame
