Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 13.09.2019
Produkcija: KXM
Dolžina albuma: 61.32 min
Zvrst: Hard Rock / Cross Over / Alternative Metal
Ocena: 7.5 / 10
Za kratico KXM so zbrana imena treh slikovitih glasbenikov in sicer: dUg Pinnick, George Lynch in Ray Luzier (»Korn X Mob«). V lanskem septembru je projekt izdal še svoj tretji studijski album. Dve leti in pol po predhodniku »Scatterbrain«. Glede na nenehno zaposlenost v drugih glasbenih izzivih, je novi izdelek hitro nasledil predhodnika. KXM je vrste ventil, ki služi kombinaciji teh treh izrednih glasbenikov, da na tak način izživjo tiste sanje, ki jih skozi delovanje v matičnih skupinah ne morejo.
KXM so nastali v začetku leta 2013 skozi jam. In tako tudi skladajo glasbo. Skozi jam. Komadi se do formata, ki je zadovoljiv za to da se posname na album, razvijajo dokaj spontano, z izhodiščnim temeljem na osnovni kitarski frazi. Zrastejo ob Lynchevi frazi, ki ji vcepljata Luzier in Pinnick s svojima svojevrstnima pristopoma, povsem samosvojo karizmo.
Ni kaj. Kemija je tu. Magija tudi. Še vedno se iskri in odraža na moč posebno. George Lynch dostavlja znova nekaj izredno prodornih kitarskih fraz, skozi bolščavo masten kitarski odzven, kar daje frazam poseben »nižje zveneči« lesk, Luzier in Pinnick pa nalagata s karakteristikami dveh absolutnih glasbenih posebnežev, v te fraze specifično »groove kinetiko« ter neverjetno dinamično ritmiko, ki vozi komade na visokem atmosferičnem vzmetenju. Lynch je znova izjemno razpoložen v soliranju. Vseskozi vznemirljiv, iskriv, je raziskovalen! Pri tem vsekakor nekajkrat opozori, na svojo izjemno virtuoznost, ko zapluje v supersonične vskoke demonstriranja hitrostne razburljivosti, vendar pa se v instrumentalnih pasažah rad spogleduje z rešitvami, ki v modulacijah lahko odtavajo daleč od polja predvidljivih sfer hard rocka in se spogleduje tudi z jazzovskimi linijami.
Glasba nosi temačno vibracijo. Pinnick je svojevrsten vokalist, ki za svoja leta razvija še vedno izredno prodorno vokalno voltažo, ta pa temelji seveda na izraziti implantaciji soul akrobacij, podobno, kot to v neki drugi glasbeni sferi počenja neuničljivi Glenn Hughes. Album je pretežno »odsekan in odigran na prvo žogo«. Brez posebnih dodatnih studijskih trikov peglanja in naknadne olepšave. Nosi izrazito živ odvzen, deluje »koncertno«. Produkcija je izrazito »mastna« in »polnozvočno« izkoriščena, z izrazito opornico na debelo ošiljenih tonih nižjega odvzena.
Skladbe tudi delujejo naravnost tako, kot da so nastale iz jama. Na to namigujeta tudi motivska skopost in večkratna repeticija vodilnih motivov, ki jih skuša s soul vložki v vokalnih melodijah razgibavati dUg Pinnick. Ne glede na to, da je Lynch v prvi vrsti hard rock kitarist, je rezultanta sodelovanja vseh treh glasbenikov prav neverjetno posrečena zmes vseh treh matičnih skupin, ki jim pripadajo. Glasba zna biti »nalezljiva« tudi za vse, ki se lepite na cross over zasedbe tipa Living Colour, Faith No More, ali celo Red Hot Chili Peppers. Vendar »Circle Of Dolls« ne vzbuja več takšne zanimivosti in vznemirljivosti, tko npr. predhodnik »Scatterbrain«. Deluje, kot bi KXM trčili ob nek izpovedni zenit, ki zaključuje evolucijo. Nemara vzbuja tak občutek preprosto dejstvo, da je glasbe na albumu preveč in da je resnično ustvarjena na prvo žogo, s preuranjenimi zaključki občega zadovoljstva njenih stvarnikov.
Kar je dostavlja nekaj težavic k vsej stvari je prav ta zakoličena šablona na relaciji treh gradnikov glasbe KXM, ki je torej trčila v izpovedni plafon. Glasbe je enostavno preveč. Preko uro. Triki se ponavljajo in album lahko prične poslušalca utrujati. Vsega 40. minut v dolžino, z nekaj več piljenja in aranžerske estetike, bi mu vsekakor prišlo prav.
avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
01. War of Words
02. Mind Swamp
03. Circle Of Dolls
04. Lightning
05. Time Flies
06. Twice
07. Big As The Sun
08. Vessel of Destruction
09. A Day Without Me
10. Wide Awake
11. Shadow Lover
12. Cold Sweats
13. The Border
Zasedba:
dUg Pinnick – vokal, bas kitara
George Lynch – kitara
Ray Luzier – bobni
