Lokacija: Ljubljana / Gala hala (AKC Metelkova mesto) / Slovenija
Datum: ponedeljek, 07.07.2014
Obožuje jih James Hetfield, njihov velik fen pa je celo norveški prestolonaslednik princ Haakon. V sedmih letih so postali bend, ki lahko zlahka razprodaja headlinerske turneje in si je prislužil prestižna mesta predskupine zasedb kot sta Metallica in Iron Maiden. Norveški Kvelertak so v relativno kratkem času osvojili svet in postali ljubljenci tako publike kot kritiške srenje, ki jim je doma podelila že dve nagradi Spellemann (norveškega ekvivalenta Grammyja). Huronski uspeh skupine iz mesta velikosti Ljubljane jih je z novo headlinersko turnejo končno pripeljal tudi v našo prestolnico, kjer so nastopili na soparni ponedeljkov večer in Galo halo popeljali do vrelišča.
Še prej pa je Galo halo na delovno temperaturo dvignil ajdovski bend The Hoax Program, člani katerega so ali si še kilometrino nabirajo v zasedbah kot so Low Punch, Iamdisease in Elodea. Čeprav bend deluje že od leta 2007, za seboj pa imajo že dve studijski plošči (zadnjo, II, so izdali pred tremi leti), jih na ljubljanskih odrih ni moč prav pogosto ujeti. Škoda, saj so Ajdovci dvorano s svojim energičnim hardcorom z vplivi motörheadovsega rock ‘n’ rolla uspešno spravili v gibanje, dvorana pa se je med njihovim nastopom tudi že počasi, a vztrajno polnila. Frontmen Dean je siceršnjo sramežljivost nadoknadil z agresivnim, prepričljivim napadom, sicer resda nekoliko enoličnega, a strupenega vokala, svoje delo pa je odlično opravila tudi inštrumentalna četverka. Zaradi jasnega, čistega in glasnega zvoka so se zlahka pokazale vse odlike benda – pestri, razgibani rifi ter bobnečna in kotaleča se ritem sekcija z nagruvanim basom in rušilnim bobnom.
Luči so ugasnile nekaj pred enajsto, kitarska trojica je nabito Galo halo pozdravila z epskimi rifi Åpenbaring, uvodnega komada še aktualne plošče Meir, iz megle pa sta se prikazali zlovešči rumeni očesi sove, simbola benda. Vokalist Erland Hjelvik je na oder prikorakal z zdaj že znano masko sove (ker so sove pač kul) in zgolj z zamahom roke publiko spravil v norijo, ki ni pojenjala vse do zadnje sekunde skoraj dve uri dolge savne. Ja, švic je ob nalezljivih melodijah in udarnih refrenih (pa čeprav odpetih izključno v nerazumljivi norveščini) lil v potokih, tako na odru kot pod njim, a to ni motilo nikogar. Skrivnost uspeha in priljubljenosti Kvelertak je brez dvoma formula, ki je do popolnosti združila najboljše elemente punka, rock ‘n’ rolla in heavy ter black metala. Norvežani so tako en trenutek punkovsko preprosti, drugič nalezljivi kot AC/DC in tretjič brutalni ter agresivni kot black metal. Kvelertak tako na eni strani ponudijo hite, ki odpihujejo strehe koncertnim arenam (Bruane Brenn, Kvelerak) po drugi strani pa čistokrvne black metalske izpade s tremolo rifanjem in blast beati vred (Ulvetid, Spring fra livet). Ves čas pa je nastop celotne šesterice popolna energijska bomba, ki niti za trenutek ne popusti na intenzivnosti, pa naj bo to zaradi Erlandove karizme, neprestanega čupanja ali norega divjanja vseh razen bobnarja. Ki divja v sede. Kvelertak kljub temu, da pojejo v norveščini ni težko pritegniti, ne le zaradi fantastičnih refrenov, temveč tudi zaradi neverjetne usklajenosti kitarskega tria (ki, hvala sovi, ne igra ves čas istih linij), basovskega rožljanja, rušilnih bobnov, mogočnih gang vokalov in zverinskega Erlandovega nastopa. Povrh vsega pa so Kverletak skorajda v celoti odigrali obe plošči, tako ponudili skoraj dve uro rock ‘n’n roll razvrata in za konec na oder povabili še publiko. Kvelertak niso pusi sovica iz Harryja Potterja ampak sova, ki posluša Motörhead, AC/DC in Darkthrone in žlampa pivo!
avtor: Rok Klemše
fotografije: Nina Grad
Setlista:
1. Åpenbaring
2. Spring fra livet
3. Sultans of Satan
4. Bruane Brenn
5. Ulvetid
6. Offernatt
7. Undertro
8. Månelyst
9. Nekrokosmos
10. Ordsmedar av rang
11. Fossegrim
12. Evig Vandrar
13. Blodtørst
14. Kvelertak
— dodatek —
15. Sjøhyenar (Havets herrer)
16. Mjød
17. Utrydd dei svake
