Založba: Roadrunner Records
Datum izida: 13. 9. 2019
Dolžina albuma: 44:20 min
Produkcija: Nick Raskulinecz
Za kalifornijsko nu metal zasedbo Korn je skorajda že čudež, da kljub vsemu uspela obstati. Skupina je šla skozi kadrovske menjave, glasbeno veliko eksperimentirala, kar niso oboževalci odobril. Še posebej se tu lahko ozremo na eksperimentiranje z dubstepom. Sam nu metal že dolgo ni več popularen, a le nekaterim skupinam se je uspelo obdržati. Korn še vedno polnijo dvorane in se lahko praktično preživljajo z glasbo, kar dandanes nedvomno uspeh. A Korn so precej delavna skupina. Albumi izhajajo redno in trenutno imajo za sabo že 13. studijski izdelek.
Predhodni album The Serenity of Suffering je za marsikoga povrnil zaupanje. Ne le, da so Korn obdržali temačnost, a stilsko in zvočno je zadeva spominjala na zlate čase skupine, ko je skupina izdala Issues (1999) in Untouchables (2002). Korn so se očitno začeli zavedat, da so na zeleni veji in naredili vse, da se obdržijo.
Za The Nothing so se odločili, da obdržijo svojo značilno udarnost s tem, da naredijo celoto še bolj mračno. Čeprav so Korn znani kot precej mračna skupina, se verjetno pojavi pomislek, da kako lahko naredijo še bolj mračno vse skupaj? Korn so od nekdaj svojo mračnost dokazovali z morbidnimi osebnimi besedili, nizko uglašenimi kitarami, različnimi efekti in tudi rabo klaviatur. Skupina je obljubila ponovno kitarsko močan album, mračnost pa bo še bolj prisotna v besedilih. Pevcu skupine Jonathanu Davisu se je življenje leta 2018 precej obrnilo na glavo. Sprva mu je umrla mati, nato pa še bivša žena, ki je umrla zaradi prevelikega odmerka mamil. In to se nedvomno tudi odraža na izdelku.
Da bo album mračen, že napoveduje začetna skladba The End Begins, pri kateri David zaigra na škotske dude, njegov vokal pa je nedvomno precej morbiden. Kot prvo ponudijo Korn skladbo Cold, ki pa niti ne deluje tako mračno. Gre za precej tipično nažigaško Korn skladbo z močnim refrenom. Vsekakor pa se že takoj sliši, da je skupina s produkcijo ne bo varčevala. Vsak inštrument se sliši, zvočna slika je glasna, jasna in polna. Tako kot se za Korn tudi spodobi.
Postopoma se z vsako naslednjo skladbo pokaže prava slika tega albuma. A Korn niso niti odstopili. Smiselno se držijo svojega sloga. Več mračnosti je vsekakor zaznati že pri skladbi You’ll Never Find Me. Za to je poskrbljeno z umirjenim delom in emocionalnim vokalom Davisa. Jonathan Davis še vedno zna prepričat s svojim vokalom. Ima posebno barvo, tudi pri vokalnih linijah mu kar ne zmanjka domišljije. Korn so svojo mračnost dokazali v svoji karieri že neštetokrat, tako da v The Nothing se to potrjuje predvsem z besedili. Zelo dober primer tega je besedilo v Idiosyncrasy:
Crawling down the path, I’m helpless, reaching for the light I see
Every time I get too close, the light proceeds ahead of me
Taking deep, I take a step, standing up, I take a breath
Running towards the light, I feel the fingers wrapped around my neck
God is making fun of me
He’s laughing up there, I can see
Na samem začetku albuma niti ne deluje, da je album strašno mračen. Bolj deluje kot precej tipičen Korn album. A ko Korn upočasnijo godbo in se prestavijo v bolj doom metalski tempo, pride Davis še bolj do izraza. Dober primer tega je skladba Can You Hear Me, še posebej refren:
Can you hear me? ‘Cause I’m lost
And I may never come back again
And while my heart keeps holding on
I know I’ll never be the same again
Bolj, ko gre album proti koncu, se ponovi ista težava kot na predhodnikih. Album vsebuje kakšno skladbo preveč, pa tudi ne izstopajo iz povprečja. Nedvomno se lahko izpostavi še H@rd3r zaradi močnega udarnega dela. Za sklenitev pa Korn ponudijo solidno This Loss ter morbidni outro Surrender to Failure.
Čez samo izvedbo in zvočno sliko ni kaj za pripomnit. Davisov vokal ostaja še vedno unikat skupine. Kitarista Head in Munky sta še vedno močna člana s svojimi udarnimi kitarami in smislom za dodajanje efektov. Basist Fieldy je bil od nekdaj izstopajoč s svojim značilnim zvokom, pa tudi linijami. Bobnar Ray Luzier pa je ponovno poskrbel za odlično ritmično dinamiko, ki s svojo domiselnostjo in raznolikostjo daje izdelku nek poseben pečat. Sliši se, da skupina funkcionira kot celota, favorita je težko izpostaviti.
Korn z The Nothing ponudijo ponovno odlično sproduciran izdelek, ki vsebuje veliko udarnosti in tudi temačnosti. Je album, ki bo spremljevalce skupine navdušil. Ne gre za presežek, a skupina ima za seboj ducat albumov, tako da držanje takšne kvalitete je tudi spoštovanja vredno.
8/10
Seznam skladb:
- The End Begins
- Cold
- You’ll Never Find Me
- The Darkness is Revealing
- Idiosyncrasy
- The Seduction Of Indulgence
- Finally Free
- Can You Hear Me
- The Ringmaster
- Gravity Of Discomfort
- H@rd3r
- This Loss
- Surrender To Failure
Zasedba:
Jonathan Davis – vokal
James ‘Munky’ Shaffer – kitara
Brian ‘Head’ Welch – kitara
Reginald ‘Fieldy’ Arvizu – bas
Ray Luzier – bobni
