Kopilott: II
Samozaložba
Datum izida: 31 5. 2024
Produkcija: Kopilott
Dolžina album: 50.33 min
Zvrst: krautrock / space rock / psychadelic rock
Ocena: 8.0/10
Kopilott. Prosim? Mnogokrat pilot pač ne zadošča. Se pa očitno vsa stvar vrti okrog obračanja kompasnih igel. A počasi. Tale reč ne bi prišla brez ‘samoniklo radovednega’ potikanja po You Tube kanalu… Za projektom Kopilott stojita dva člana. Tokrat Španca. Prvi je MMS, drugi pa Adrian. Gre za formacijo, ki črpa svoj navdih iz zapuščine krautrocka, pri čemer dodaja močno psihadelično noto ustvarjeni glasbeni substanci. Da. Če ste ljubitelj analogne elektronike, ali karkoli bi pač v letu 2024 lahko bilo, dobrodošli doma!
Po zelo lepem in obetavnem prvencu »I«, ki je izšel novembra 2023, je tu pred nami torej slikovito nadaljevanje zgodbe o moderni percepciji krautrockerskih vsebin, s kupom hipnotičnega zankanja, eksperimentiranja z zvočnimi efekti, celo integracijo (spretno prikritih) kitarskih fraz in jasno slišnih bas linij, pri čemer in kot povedano, vzbuja glasba jasno noto recimo kar space rock psihadeličnosti. Zadeva vas odpelje neznano kam med poslušanjem. Sploh ob stanju duha, ki se mu reče ‘odklop zavestnega’.
Kopilott ne odkrivata glasbene revolucije, sta pa zelo prijetno presenečenje, saj je danes vse teže najti izvajalce, ki pri komponiranju svoje glasbe posegajo po glasbeno genialni in brezčasni fantastiki stvaritev arhaičnega žanra kot je krautrock. Da. V glavo vskočijo vzporednice s Tangerine Dream, Can, Faust, Agitation Free … Neskromna in laskava ugotovitev. In naprej. Reč bo zanimiva vsekakor tudi za ljubitelje sklepnih dejanj psihaldelične ere Pink Floyd (v glavo vskočijo denimo deli skladbe Echoes albuma »The Meddle«), nadalje vsekakor ne gre mimo imena Hawkwind, pa Gong, tu so tudi asociacije na Soft Machine (zgodnja era), ali na dela Williama Orbita. Dodajmo recimo še ime Christian Poulet (da ne ostajamo le v šestdesetih in sedemdesetih).
Seveda bo reč zanimiva tudi za ljubitelje strogo instrumentalnega post rocka, celo post metala. Recimo bendov tipa Robot God, Full Earth ali Observers. V kolikor jim odvzameš post-rockorsko, stonersko ‘kitarsko živčnost’, bi prevzele jedro zvočnega spektra zavese starega dobrega ‘elektronskega’ analognega zankanja.
Nad vsemi temi asociacijami in analizo stoji nekaj bistvenega. Album ponuja prelepo instrumentalno avanturo slikovitega preliva visoko vibrantnih vzdušij, ki te hipoma posrkajo vase in peljejo, peljejo… Muzikalnosti je ogromno, ker pa deluje cel album kot ena sama skladba, ga je zelo težko osvojiti, kar pa niti ni njegov namen. Namen je da vas popelje na avanturo in začara. Razvoj je nepredvidljiv, a visoko dinamičen zavoljo omenjene razgibanosti in dejstva, da oba glasbenika nikdar ne skreneta s sledljive rdeče niti formatiranja jasne muzikalnosti stkane iz plejade visoko kompatibilnih fraz. Album sklepa priredba Maggot Brain, ki v izvirniku pripada ameriškim psihadeličnim blues rock funkerjem Funkadelic (vzeta iz tretjega in istoimenskega albuma, izdanega leta 1971). Glede na leni ritmični ključ izvirnika, se zdi izbira zelo smiselna. In grabi perfektno vse do konca igralnega časa. Premeteno. Zvočno osveženo, a nikakor ne pretirano ‘prečiščeno’. Pokojni Eddie Hazel bi bil ponosen.
Skratka, Kopilott, četudi ne odkrivajo Einsteina, prinašajo izjemno lepo odkritje, ki se pri dveh izdanih albumih izdanih v presledku pol leta, zagotovo ne bodo ustavili. Glasbena vsebina vsekakor deluje na trenutke mračno in melanholično, vendar zasijeta skozi njo ‘svetloba’ in ‘upanje’. Tisto, kar moramo ohranjati v sebi. Kot vodnika in zatočišče, kjer najdeš mir in se pomeniš sam s seboj, da greš in se lahko boriš dalje. Sploh v teh bizarno norih časih, ko je zdrava pamet preganjana z ognjem in mečem in nas spremljajo Indijanci iz nebes s prešernim krohotom.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Void (7.57)
2. Lust (10.20)
3. Nebula (4.21)
4. Mirrors (7.02)
5. Gorgona (5.11)
6. Cursed Delight (5.58)
7. Maggot Brain (orig. Funkadelic) (09.44)
Zasedba:
MMS
Adrian