Ko se psihedelični rock in trance združita oz. Ozric Tentacles v TrainStation Squatu (2015)
Lokacija: Kranj / Transtation Squat / Slovenija
Datum: sobota, 2. 5. 2015
Angleška zasedba Ozric Tentacles se od svojega nastanka leta 1983 ni ustavila. V tem času je vodja zasedbe Ed Wynne zamenjal ogromno število članov, izdanih pa je bilo tudi preko 20 studijskih albumov. Ozric Tentacles, ki se jim krajše reče tudi Ozrics, se v svoji karieri niso ozirali za trendi. Njihovi vplivi segajo v sedemdeseta, ko je cvetel progresivni, psihedelični in space rock. A samo formulo so Ozric Tentacles razširili z vpeljavo elektronike, ki je dandanes trademark skupine.
Trajalo je kar 11 let, da se je skupina vrnila v Slovenijo. Nazadnje so navdušili na Metelkovi v Ljubljani leta 2004, ko je skupina promovirala album Spyrals In Hyperspace. Takrat je v skupini že igrala basistka Brandi Wynne, ki je prisotna še danes. Tokratna turneja je potekala tudi z namenom, da se promovira novi album Technicians of the Sacred, ki bo izšel v kratkem.
Brez predskupin tudi tokrat ni šlo. V prazni dvorani je začel ogrevati izraelski DJ Mantis Mash, ki je že nekaj let znanec skupine in je pred njimi tudi nastopal že poprej. Čeprav obstaja tudi kakšna podobna skupina Ozric Tentacles (npr. Hidria Spacefolk, Quantum Fantay), skupina raje da prednosti DJ-jem, ki so prisotni na raznih drugih elektronskih zabavah. Verjetno tudi veliko tu pove dejstvo, da je same Ozrice možno prej zagledati na kakšnem trance festivalu kot pa rockerskem.
Ozric Tentacles so stopili na oder dokaj pozno, a publika jih je že s prvo skladbo zelo dobro sprejela. Skupina sedaj nastopa kot kvintet, s skupino namreč sodeluje dodatni tolkalist Paul Hankin, ki naj bi še bolj poudarjal ritmiko skupine. A vendar Hankin je bil bolj kot ne pristranski dejavnik. V ospredju je bil najstarejši član Ed Wynne, ki je skrbel za kitaro in klaviature. Wynne je sicer na kitari bolj poudarjal soliranje, ki je bilo glasno, občasno že hreščeče. Solaže pa so bile večinoma podkrepljene z wah wah pedalom. Skupina je na odru delovala sproščena, trenutna zasedba je več kot dobro usklajena. Za klaviature je poleg Eda skrbel še Silas Wynne, Edov sin, ki je skupaj z Edom ustvaril nepopisno atmosfero in popotovanje skozi vse možne čudaške zvoke. Ritem sekcija, za katero sta skrbela basistka Brandi Wynne, Edova žena ter bobnar Balázs Szende, je bila izrazita in natančna. Da je bila koncertna atmosfera še bolj izrazita, so bile vseskozi predvajane razne projekcije, ki so poudarjale naslovnice albumov.
V dobrih dveh urah so Ozrics nanizali lepo število skladb, ki so nekako povzeli njihovo dolgo kariero. Predstavili so tudi kakšno skladbo iz prvih albumov, ko sampli niso imeli še tako pomembne vloge kot kasneje. Tu je namreč Ed Wynne pokazal, da je sposoben ustvariti domiselne riffe. Predstavljena je bila seveda tudi kakšna skladba iz prihajajočega albuma Technicians of the Sacred, ki predvsem dokazuje, da Ozrics ne popuščajo. Predstavljeni noviteti sicer ne predstavljata nič novega. Poleg novitet je skupina odigrala nekaj svojih stalnic. Začelo se je že z uvodnim Jurassic Shift, ki je prešel v Sploosh in Sniffing Dog. Skupina ni pozabila tudi na novejše skladbe z albumov, kot sta Paper Monkeys in Yumyum Tree. A stari oboževalci so na račun bolj prišli s skladbami Xingu, Coily, Eternal Wheel ter zaključnim The Throbbe. Seveda je manjkala tudi kakšna druga priznana skladba, a pri tako obsežni diskografiji je težko izbrati nekakšen best of svoj kariere.
Kar se tiče dveh odigranih novitet, je skupina ohranila nepredvidljivost, zgodi se kakšen ritmičen obrat, sprememba tempa, polno pa je psihedeličnih vložkov ter raznih samplov, ki črpajo iz bolj elektronskih žanrov. Tu je še posebej izstopajoč psytrance, ki je čudaštvo Ozric Tentacles dvignil na višjo in mogoče celo malo bolj kompleksno raven. Predvsem je treba poudariti, da Ozrics z integracijo elektronike ne delujejo po sistemu klišejskih elektronskih izvajalcev, ki en beat vlečejo v nedogled. S smislom za strukturiranje skladbe in ritmičnimi preobrati naredijo Ozrics elektronski (pod)žanr lahko še zelo zanimiv.
Bilo je sicer opaziti kakšno pomanjkljivost. Silas Wynne je občasno svoje igranje nakazal le s prsti po zraku, kot da je pritisnil tipko za dodajanje sampla. Žal je določene segmente v skladbah preprosto opravila matrica, kar pa kljub zanimivemu nastopu ni dovolj prepričljivo. Dodatni tolkalist Paul Hankin je bil slabo ozvočen, njegove vložke se je slišalo precej redko. Tu se je pojavi tudi vprašanje, če je sam Hankin sploh potreben? Resda gre za sposobnega tolkalista, a zvok z njim ni deloval kaj bolj izpopolnjen. Slednje je bilo bolj izrazito, ko je s skupino še igral flavtist John Egan, ki pa s skupino ne igra že 10 let.
Kar je nedvomno skupino držalo pokonci, je bil bobnar Balázs Szende, ki je dolg repertoar odigral natančno. Sploh pa je treba priznati, da bobni v živo pri skupini daje neko originalnost in avtentičnost, ki v poplavi vse elektronike daje godbi neko stabilnost.
Ozric Tentacles z izjemo kakšne napovedi kaj pretirano s publiko niso komunicirali. Skupina bolj stavi na ta, da naj se obiskovalci prepustijo le glasbi. In nedvomno je Ozricom to tudi uspelo. Ozric Tentacles so s svojim dolgim programom očarali, čeprav skupina ni na takšnem vrhuncu moči, kot je bila več kot desetletje nazaj. Na koncu je treba le priznati, da Ozrics po treh desetletjih delovanja še vedno ostajajo unikatni in vredni ogleda.
Avtor: Primož Novak
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Setlista:
1. Jurassic Shift
2. Sploosh!
3. Sniffing Dog
4. Changa Masala
5. Og-Ha-Be
6. Sultana Detrii
7. Mooncalf
8. Xingu
9. Lost in the Sky
10. Zenlike Creature
11. The Sacred Turf
12. Coily
13. Eternal Wheel
—dodatek—
14. The Throbbe
