Lokacija: Padova / Gran Teatro Geox / Italija
Datum: 26.06.2013
KoЯn sodijo med najvidnejše predstavnike alternativnega metala, ki je silovit vzpon doživel v drugi polovici devetdesetih. Alternativni funk-metal zvok ter katarzičen in provokativni odnos do tekočih problematik v svetu je zasedbo KoЯn postavil v srenjo najpopularnejših izvajalcev po grunge obdobju.
Nemara so KoЯn potem, ko so do danes prodali reci in piši skupno preko 40 milijonov kopij svojih studijskih albumov, močnejši kot kdaj koli prej. Zasedbi se je za serijo novih evropskih koncertov znova priključil kitarist Brian »Head« Welch. Sprva le priključil. Začasno in nič več. Skromno, mar ne? In vendar ni dolgo trajalo, da ga je skupina kaj hitro pregovorila in znova integrirala v svoje vrste na mesto stalnega kitarista. Če se kdo med vami nemara še spominja, so KoЯn nastopili na zadnji izdaji tolminskega Metal Camp festivala leta 2012 v postavi kot kvartet. Z enim kitaristom. Jamesom »Munky« Shafferjem. Še več. V Tolminu je originalnega basista Reginalda »Fieldy« Arvizu-ja nadomeščal basist skupine Mudvayne Ryan Martinie. Na aktualni koncertni turneji KoЯn še vedno predstavljajo album »The Path of Totality«, ki se je ob lanskoletnem izidu znova odlično odrezal, saj je dalj časa mešal štrene na vrhu svetovnih glasbenih lestvic najbolje prodajanih albumov.
Že pred osmo uro zvečer so pošteno pretresli Gran Teatro Geox alternativni metalci Love And Death. Reč bi bila povsem običajna, če ne bi Love And Death ustanovil pravzaprav KoЯn kitarist Brian »Head« Welch. Ta je namreč vodja zasedbe Love And Death in zaseda v njej pozicijo vokalista. Kvartet štirih ekstravagantnih glasbenikov usekanih pričesk in »tolovajske noše« je predstavljal svoj studijski prvenec »Between Here & Lost« (2013). Ni kaj. V manj kot pol urni predstavitvi, so Love And Death predstavili svoj obraz, ki je veliko povzel od zapuščine KoЯn. Pravzaprav že kar preveč. Izjemno »nagroovano ritem vzmetnico,« razgibano melodične naveze bas kitare in bobnov. Na tem lebdi masivno polaganje plazovitih riffov, ki so kreirali všečni zvočni zid, predvsem pa je fasciniral s svojo vokalno predstavo Brian sam. Neverjetno je, kako spominja po igri, pa tudi rabi vokala, na Jonathana Davisa. Uvodna energija prave crossover erupcije. Med štirimi »kanarčki« je lepo mero pozornosti prevzemal tudi namaskirani kitarist JR Bareis, ki si je za koncertno priložnost povil glavo z belim bolniškim trakom.
Ob osmi zvečer vskočijo na oder Britanci Bullet For My Valentine. Pravzaprav prešerno priskakljajo ob spremljavi nasnetega uvoda Carl Orffove O Fortuna! Metalcore kvartet je udaril naravnost s prvo skladbo, imenovano Breaking Point, ki se sicer nahaja na najnovejšem studijskem izdelku »Temper Temper«. Tega so Bullet For My Valentine izdali v letošnjem februarju. V slabi uri nastopa so fantje natresli kopico komadov, ki pa niso prevzeli s posebno glasbeno domišljijo. Kvartet se previdno drži oguljenih riffov in rešuje ritmične zagate z galopi dvojne bas boben stopalke. Vse to dozira občasno z »break« pasažami, kot tudi kitarskimi »Maiden« harmonijami v tercah. Igrajo izjemno usklajeno in so zelo natančno uigrani. Vokal deluje v vreščanju prepričljivo, v čistih linijah pa vzdržuje normalno petje, ki bi sodilo kvečjemu v pop vode. Emo vokal? Lahko, če želite. Bend je namešal set listo z repertoarjem vseh štirih albumov in zapustil suveren, kompakten ter nepopustljiv vtis. A žal tudi hitro pogrešljiv. Kot povedano. Skupina, ki sicer odlično igra, a deluje v svoji ekspresiji zelo generično ter v vodilnih riffih dodobra prežvečeno.
Druga zgodba pa so KoЯn. Ob pol deseti zvečer se dvorana zamrači. Uvoda kar ni in ni hotelo biti konec. Ljudje postajajo čedalje glasnejši! In tu so KoЯn. S svojim začetkom! Pravim pravcatim začetkom! Kot se je končal koncert skupine v Tolminu avgusta lani. S kultno skladbo albumskega prvenca, imenovano Blind. Davis je v hipu priklenil nase tri tisočglavo množico, ki se je zlila v eno s skupino v fanatičnem prepevanju verzov. Zaključni refrenski verz je Davis prepustil publiki in ta je z enovito odpetim verzom potrdila, da je nocoj dvorana posvečena malikovanju glasbenega opusa skupine KoЯn. Gran Teatro Geox se je torej prelevil v pravo malo svetišče čaščenja glasbe KoЯn. In očitno bo tokratni koncert resnično nekaj posebnega. Zasedba kar noče skreniti z albumskega prvenca in nadaljuje s skladbo Ball Tongue. Zvok fantastičen. Polno naelektren. Topel, masiven, razdražljiv in eruptiven! Naslednji vrhunec koncerta je zagotovo predstavljala izvedba skladbe Shoots and Ladders, kjer si je Davis privoščil uvod na dudah. Protivojna skladba. V ozadju se je med njeno izvedbo izrisala na projekcijskih panojih italijanska trobojnica in posledično povzročila pravi delerium tremens italijanskega občinstva. Niso in niso nehali tuliti. Davis se je izkazal za izjemnega frontmana. Je vokalni kameleon, ki mojstrsko barva svojo vokalno esenco ter tako ustvarja z njim prave vokalne čudeže. Njegovi zlovešči »screami« so v izkazani moči delovali blizu pravim growlom, le te je balansiral z nenadnimi preklopi v povsem drugo čustveno stanje, vezano na samo sporočilnost verzov. Izjemna igra, izjemna artikulacija, izjemna drža in samozavest. Podivjani možje in ljubitelji pričesk z »dread-locksi« se med koncertom niso ohlajali. Besno so se vrteli na odru v slogu pravega indijanskega vračevskega rituala, ki mu je poveljeval nebrzdani Jonathan Davis. K izredni noriji med koncertom je prispevala tudi odlična set lista, ki je presenečala z odlično namešanim naborom KoЯn klasik. Fanom ni pustila dihati. Za Shoots and Ladders se je utrnila »Untouchables« klasika Here To Stay, potem pa znova vrnitev na albumski prvenec s skladbo Helmet in the Bush. Prav na italijanski del turneje so KoЯn na set listo vrnili tudi skladbo Y’All Want a Single iz albuma »Take A Look In the Mirror« (2002), ki jo pred term na turneji niso izvajali v živo. Žal je v Padovi izpadla iz set lista izvedba skladbe Lies (znova s studijskega prvenca »KoЯn«), ki je bila sicer prisotna na seznamu skladb. Pa si s tem nihče ni pretirano belili glave. Da skupina pravzaprav promovira album »The Path of Totality«, je bilo pravzaprav komaj zaznavno v tako hudi konkurenci izbranih skladb repertoarja. Bend je torej v občem seštevku seval odlično razpoloženje.
KoЯn ostajajo veliki mojstri žanrske fuzije in nepredvidljivih glasbenih obratov, kot jih oblikuje avtentična crossover paradigma zasedbe, ki stremi po izraziti raziskovalnosti in se v preizkušanju nepreizkušenega ne ustavlja! Če razširimo žanrske zastore, so nekje po koncu grunge erupcije v devetdesetih obstale na prizorišču tudi druge adventivne skupine samoniklega izrazoslovja, ki še danes tvorijo poseben konglomerat rock in metal glasbe. Njihov glasbeni opus stoji sam zase! Takšne zasedbe so poleg KoЯn tudi Rage Against The Machine, Red Hot Chilli Peppers, Living Colour, Faith No More,…
Glede na izkušnjo iz Metal Campa 2012, je tokratno druženje s KoЯn hipoma odplaknilo izkušnjo z njihovega koncerta v Tolminu. Čeprav je bil koncert v Tolminu zelo dober, se je čutila kakovostna razlika. Zlasti v intenzificiranju razpoloženjskih stanj, ki so kreirala še večje medsebojne kontraste v posameznih vzdušjih. Očitno morata biti v zasedbi dva kitarista in Fieldy, da se Davisov izvedbeni ritual popolnega vokalnega ekscesa v svojem poslanstvu lahko polno iskri! Vse je delovalo brez napake. Tudi v smislu zlitja zvočnih struktur. Seveda ob učinkih vzorčenja, programiranja in polaganja sintetizatorskih linij priložnostnega koncertnega legionarja skupine Zaca Bairda. Ray Luzier, visoko dvignjen na podestu, je za svojo bobnarsko utrdbo pričaral izjemno predstavo in s svojo topovsko rušilnostjo na eni strani ter filigransko odmerjeno natančnostjo na drugi, vzdrževal pomembno ritmično opornico masivnemu zvočnemu zidu kitarskim riffom. Ritmične figure so voljno sprejemale nafunkiran groove Fieldyejeve igre na bas kitari. V slogu odličnega kemičnega učinkovanja med člani zasedbe. Scenska hiperprodukcija je v vsej kombinaciji svetlobnih rafalov, mnogoterih barvnih odtenkov reflektorske razsvetljave in filmskimi projekcijami soustvarjala posebno atmosferično doživetje, ki je sililo v stanje zamaknjenosti. Skupina je to bogato odrsko scensko kuliso ob odlični in polno vživeti igri obvladovala v dobri uri in tričetrt minut z mezincem leve roke!
Po pričakovanju je zasedba sklenila koncert s svojo znamenito Pink Floyd priredbo, imenovano Another Brick in the Wall (Munky prevzame Gilmourjeve solaže). Davis pa je teatralno zaključil regularni del koncerta z verzi še ene Pink Floyd skladbe albuma »The Wall«, imenovane Goodbye Cruel World. V dodatku je zasedba sprva prebudila publiko z novo Get Up!, potem pa po pričakovanju prilila olja na ogenj z znamenito »Follow the Leader« (1998) klasiko Got the Life. V vsej tej sočnosti je manjkala le še pika na »i«. Verjetno ni težko uganiti. Ostaneš pri prej citiranem albumu in dobiš odgovor. Freak on a Leash! Publiki se skrajno utrga, bend pa ožame iz nje še zadnje atome povratne energije. Publika je nosila bend na rokah skozi koncertno predstavo. Neverjetno. Prav sleherno skladbo je večina s huronsko zavzetostjo v verzih obvladovala, zato si je ob koncu tudi zaslužila izredno dolg sloves članov skupne, ki se kar niso in niso prenehali pozdravljati s svojimi oboževalci. Zmetali so kup trzalic, bobnarskih palčk in tako marsikateremu fanu dodatno polepšali ta nepozabni večer!
KoЯn ostajajo po doživetem v Padovi ena najmočnejših odrskih inštitucij, ki vzdržuje glasbeno umetniško aktualnost in kreativno svežino. Odrskega naboja jim nikakor ne primanjkuje. Predvsem je fasciniral s svojo izredno predstavo Jonathan Davis, ki je svoje vokalne figure popolnega kameleonstva, s katerim se približa na ped občutku spontanosti, znova briljantno oddelal. Pri krepkih štirih križih, ki jih vsak posameznik v KoЯn ekipi nosi na svojih plečih, lahko zaključimo v duhu spoznanja, da se možakarji očitno nahajajo na vrhuncu odrsko-izvedbenih moči! Seveda v upanju, da obstanejo tudi po tej turneji v formi kvinteta!
avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Nina Grad
KoЯn:
Intro
1. Blind
2. Ball Tongue / It Takes Two / Lodi Dodi
3. Twist
4. Chi
5. Falling Away from Me
6. Narcissistic Cannibal
7. Dead Bodies Everywhere
8. Coming Undone (z Open Up uvodom)
9. Did My Time
10. Shoots and Ladders / Somebody Someone
11. Here to Stay
12. Helmet in the Bush
13. No Place to Hide
14. Y’All Want a Single
15. Another Brick in the Wall pt. I., II. & III. / Goodbye Cruel World
—dodatek—
16. Get Up!
17. Got the Life
19. Freak on a Leash
Bullet For My Valentine:
O Fortuna (intro)
1. Breaking Point
2. Your Betrayal
3. Waking the Demon
4. Riot
5. 4 Words (To Choke Upon)
6. Suffocating Under Words of Sorrow (What Can I Do)
7. The Last Fight
8. Temper Temper
9. Scream Aim Fire
10. Tears Don’t Fall
Love And Death:
1. Paralyzed
2. Meltdown
3. I W8 4 U
4. Whip It
5. The Abandoning
6. Chemicals
