Samozaložba
Datum izida: 31. 1. 2020
Produkcija: Matej Gobec
Dolžina albuma: 28.37 min
Zvrst: Rock/Alternative Rock/Pop Rock
Ocena: 8.0/10
Klon je še ena nova domača rock zasedba, ki prihaja savinjskega konca Slovenije, točneje Celja. Kvartet je sestavljen iz štirih tehnično zavidljivo podkovanih glasbenikov, ki posedujejo, vsaj glede na glasbeno substanci prvenca »1«, že bero izkušenj in komponistične zrelosti.
Na studijskem prvencu je vsega osem skladb in manj kot pol ure glasbe, zato je skoraj mogoče ta dosežek razumeti kot vrsto EP-ja, pa vseeno. Že res, da je komadov osem, res pa je tudi, da jih vsebuje npr. Deep Purple album »Machine Head« vsega sedem. Torej? Važna je kvaliteta, ne kvantiteta. Če v tem primeru obvladuješ rokovanje z aksiomom komponiranja »manj je več«, si v relaciji do minimaliziranja, že opravil poglavitni del svojega avtorskega poslanstva.
Klon so tipični rockovski predstavniki zemljepisne lege, ki jo zavzema ozemlje Slovenije. Ne v smislu pomena, ki stoji za nazivom skupine, pač pa prinaša ta vtis že kar avtomatično kombinacija slovenščine, vokalne metrike in posledični razvoj vokalnih melodij.
Sicer uvodna, buditeljska Osamljen volk nakazuje na tisto kar je zapisano v uvodu recenzije. Da gre za ekipo glasbenikov, ki so tehnično dobro izklesani in glede na predvidljivo melodijo tega kratkega, a dušebrižnega dur-ovskega optimizma, je prispevek ritem sekcije – zlasti duhovitih bobnov tisto, kar poslušalcu pritegne pozornost k poslušanju albuma. Z navito Bam! Bam! Bam! vzame album v nadaljevanju naposled zalet, da vzleti na krilih višjega odmerka adrenalinske naglice. Završi po pravi meri spretne rock’n’roll podkovanosti, kjer si roko podajata uporniška togota in všečna mera garažiranega punkovskega nažiganja, čeprav temelji fraziranje vseskozi na poudarku »groove« kinetike rocka in rolla. Skupina se sicer še išče. Na neke mere se preizkuša v komponiranju, ki bi ji odprlo vrata do predvajanje na radijskih frekvencah, kar izkazujeta v nadaljevanju albuma zlasti skladbi Iskra in Dlan v dlan. Prav redosledje obeh na albumskih pozicijah 3 in 4, posledično konkretno umirja sredinski del albuma. Takšno nizanje skladb na albumih, sicer ni najbolj optimalna ideja. Stvari vrne pod okrilje distorziranega strunskega žarčenja znova Sistemski heroj. Slečen, z garažno konturo ozaljšan klasični rock’n’roll prijem in več žrebčevskega testosterona. Naboj, ki ji sledi, vzdržuje takšno vrsto rock’n’roll maševanja, pri čemer pa jemlje vodilna kitarska fraza več navdiha v kombiniranju zapuščine del stare hard rock šole, s ščepcem blues retorike. A ni tako zapelje album v srednje hitri tempo. Stoji na klasičnem minimalizmu postavljenega sosledja akordov in prinaša na albumu očko alternativorockovske drže, ki je učinkovito začinjena z pop pričesko muzikalno visoko spravljivega refrenskega napeva. Pristop, ki ga sicer zelo dobro obvladujejo mnogo bolj razvpiti Siddharta. Ni sonca na spregled je akustična balada, ki jo barvajo kitarski akordni (stereo chorus) ornamenti. Sklene album. Njen namen je seveda doseči večjo aranžersko in idejno razgibanost izdelka. Vendar ne zapusti posebnega vtisa.
Da fantje niso nobeni zelenci, pač pa v individualnem smislu, glasbeniki z izdelanimi karakterji, nakazujejo tudi domiselna, inteligentna in zrela besedila, ki so pretežno družbeno kritične narave in obračunavajo s hipokrizijo, kvazi-moralizmom in nepoštenjem krasnega novega sveta frontalno in brez dlake na jeziku. No v točki, kot je Dlan v dlan se najdejo tudi minutke za romantik.
Rezerve so. Prvo kot prvo, se bo morala skupina odločiti kam se bo usmerila. V več rockovske abrazivnosti, ali v pop »šlagerstvo«. Tudi sama raba in implantacija slovenskega jezika, velja v občem od nekdaj za silno delikatno stvar, ko govorimo o rocku, pa tudi metalu. V osnovi prinaša restriktiven faktor razvoja muzikalnosti znotraj skladb. Tudi tu se na albumu nahaja nekaj neizkoriščenih možnosti za doseganje večjega muzikalnega izplena, za kar pa ne gre dvomiti, da tega elementa Klon, ne bodo izpilili v prihodnje. Sicer pa izkazuje skupina veliko mero studijske in aranžerske zavzetosti tudi po tem, da se je podrobneje ukvarjala z barvanjem in kontrastiranjem vodilnega vokala in mu dodala vokalne harmonije.
Bend je angažirano in zavzeto nanizal osem različnih skladb, ki zastopajo njegovo esenco. To pomeni, da ne gre za posnemanje, pač pa da se skupina trudi graditi na sebi lastnem glasbenem dosjeju, ki pa ga mora še izbrusiti. Prav preizkušanje v sferah, ki so razpete vse od slečenega rock’n’rolla (Bam! Bam! Bam!, Naboj, Sistemski heroj), do alternativnorockovskih domislic »blažje sladkanih« z vzvodi popa (A ni tako) in baladnega pop umirjanja (Iskra, Dlan v dlan), namiguje na to, da skupina preizkuša različne ekspresivne niše znotraj svojega glasbenega vizionarstva. Vrata so odprta na stežaj. Drznosti in vneme zasedbi Klon ne primanjkuje. Kot povedano. Raznolik uvodni karierni korak skupine, ki pristopa do realizacije ciljev z zahtevanim žarom. Album »1« je smel uvod v novo glasbeno zgodbo in ugoden temelj, na katerem lahko skupina kleše dalje svojo glasbeno identiteto.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Osamljen volk
2. Bam! Bam! Bam!
3. Iskra
4. Dlan v dlan (Fantastika)
5. Sistemski heroj
6. Naboj
7. A ni tako
8. Ni sonca na spregled
Zasedba:
Gregor Videc – vokal, kitara
Goran Koražija – kitara, spremljevalni vokal
Luka Vinko – bas kitara, spremljevalni vokal
Urban Krč – bobni
