Založba: IndiseOut Music
Datum izida: 23. 9. 2016
Produkcija: Phil Ehart, Richard Williams & Zak Rizvi
Dolžina albuma: 53.23 min
Zvrst: Progressive Rock
Ocena: 8.5/10
»The Prelude Implicit« je prvi Kansas studijski album po šestnajstih letih in obenem njihov prvi s tremi novimi člani, pevcem/klaviaturistom Ronniejem Plattom, klaviaturistom Davidom Manionom ter ritem kitaristom Zakom Rizvijem. Platt je prišel kot zamenjava za originalnega Kansas pevca Stevea Walsha, ki se je leta 2014 odločil upokojiti, kar je avtomatično naznanilo novo ero za te dolgožive ameriške progrockovske prvake. Kansas so že od prejšnjega studijskega albuma, »Somewhere to Elsewhere« (2000), na katerem je še zadnjič sodeloval njihov ključni skladatelj in originalni kitarist Kerry Livgren, imeli velike težave s pisanjem novega materiala, saj je vse breme pisanja novih kompozicij po Livgrenovem (drugem) odhodu padlo na Walsha. Slednji v tem obdobju nekako ni dobil pravega navdiha za nove stvaritve, medtem, ko so preostali dolgoletni Kansas člani, se pravi bobnar Phil Ehart, kitarist Rich Williams, violinist David Ragsdale in basist Billy Greer, leta 2009 poskušali srečo s stranskim projektom Native Window, kateri je, resnici na ljubo, impresioniral le malo dolgoletnih privržencev.
Prihod Platta, Maniona in Rizvija je v Kansas vnesel novo energijo in po dolgih letih so se lotili pisanja novega materiala. Z Rizvijem so Kansas po dolgem času spet dobili dodatnega, ritem kitarista, medtem, ko je Manion prvi Kansas klaviaturist po Gregu Robertu. Oba sta na albumu pustila pomemben skladateljski pečat. Enako velja za Platta, katerega je čakalo težaško delo nadomestiti karizmatičnega Walsha. Barva njegovega glasu je ravno nekje vmes med mladim Walshom in Johnom Elefantejem tako, da je ni težko vzljubiti zato se že lahko govori o nadvse posrečeni izbiri.
»The Prelude Implicit« je na splošno zelo uravnotežen album, ki dobro pluje med simfonično usmerjenim progresivnim rockom iz zlatih Kansas časov ter melodičnim rockom, kakršen jim je zadišal v osemdesetih. To se nazorno sliši že na uvodni skladbi »With This Heart«, ki s kraljevskimi simfoničnimi aranžmaji, nabrušenimi kitarskimi pasažami in mogočno Plattovo vokalno predstavo, v trenutku ovrže vse dvome o kredibilnosti najnovejše verzije legendarne skupine. Še boljše izpade nekoliko nostalgično obarvani »Visibility Zero«, kjer kraljuje predvsem Ragsdaleova violina. Obenem je nadvse zanimivo slišati, kako zelo je Williams od Livgrenovega (dokončnega) odhoda napredoval kot glavni Kansas kitarist. Na rahlo, znosno pocukrani power baladi »The Unsung Heroes« je Kansas pri pisanju pomagal Ehartov prijatelj Geoff Byrd, katerega večina pozna kot prvega glasbenika, ki je uspel prodreti med širšo publiko s pomočjo interneta. Ena izmed zanimivejših stvaritev na albumu je vsekakor osvežilni in obenem nekoliko bolj udarni »Rhytm in the Spirit«, ki v tradicionalni Kansas zvok s poudarkom na violinsko-kitarskih harmonijah, vnese tudi nekatere zanimive, nove zvočne ideje na rahli, skorajda ‘sramežljivi, jazzovski osnovi.
Na romantično-melanholičnem »Refugee« je kot skladatelj sodeloval britanski kitarist Mike Slamer, Greerov stari pajdaš iz skupine Seventh Key in nekdanji član Walshove nekdanje skupine Streets. Ljubitelji epskega simfoprogrocka, kakršnega so Kansas ustvarjali v sedemdesetih, bodo na svoj račun prišli z odličnim epom »The Voyage of Eight Eighteen«, ki brez dvoma sodi med njihova najboljša dela brez Livgrenove navzočnosti in se bo zagotovo hitro uvrstil med Kansas klasike. Razkošne simfonične harmonije in kompleksni prehodi so okronani z mogočno pevsko predstavo ter bravuroznimi kitarskimi in violinskimi solažami. Takšne stopnje eksperimentalne odrezavosti od Kansas res ni bilo slišati že lep čas, morda celo od konca sedemdesetih dalje.
Mistično, mogočno vzdušje se nadaljuje na »Camouflage«, ki se ponaša z izjemno lepim, skorajda AOR refrenom, medtem, ko udarni kitarski rifi ter bogate simfonične harmonije krepko spominjajo na sedemdeseta. Melodičnorockovsko usmerjeni »Summer« z Greerom na glavnem vokalu je s svojim hitrim tempom, melodično naravo in prebrisanimi prehodi solidna, vendar ne pretirano vznemirljiva stvaritev.
Nekoliko bolj zanimivo izpade »Crowded Isolation«, kjer še posebno navdušijo epske vokalne harmonije, katerih ni moč prehvaliti, medtem, ko vse skupaj razgibajo tudi sprogramirani zvočni vzorci na klaviaturah ter subtilne violinske pasaže. »Section 60« je spodoben inštrumental, ki poskrbi za pompozen in dramatičen zaključek albuma. V obliki bonus skladb se čisto na koncu posebne verzije »The Prelude Implicit« nahaja zanimivo reanžiran in odpet antem ameriške zvezne države Kansas, »Home On The Range«, katerega je leta 1872 napisal Daniel E. Kelley, ter tradicionalna ameriška folk skladba »Oh Shenadoah« s čimer se je skupina poklonila svojim glasbenim koreninam in domači deželi.
Kansas so se z »The Prelude Implicit« kot mitološki ptič feniks, ki je upodobljen na z estetskega vidika ne pretirano posrečeni naslovnici, dvignili iz pepela in ustvarili veliko boljši album kot bi večina utegnila pomisliti glede na to, da na njem ni več Walsha in Livgrena, v preteklosti dveh ključnih skladateljev ameriških progrockovskih legend iz Topeke. Prihod treh novih članov je bila tista infuzija sveže energije, katero so dolgoletni člani kot skladatelji in glasbeniki res krvavo potrebovali, saj so si na ta način podaljšali prihodnost in obenem dokazali, da lahko še vedno ustvarijo kvaliteten studijski album, ki sicer ne sodi med njihove največje mojstrovine, vendar je obenem boljši od večine materiala, ki je bil ustvarjen brez Livgrena v postavi. Modra poteza je bila tudi podpis pogodbe z nemško progrockovsko usmerjeno založbo Inside Out Music s katero sodelujejo od leta 2009 dalje, ki bo gotovo poskrbela, da bo novi album dosegel več ljubiteljev dobre glasbe kot bi jih sicer.
Avtor: Peter Podbrežnik
Seznam skladb:
1. With This Heart (4:13)
2. Visibility Zero (4:28)
3. The Unsung Heroes (5:02)
4. Rhythm in the Spirit (5:58)
5. Refugee (4:23)
6. The Voyage of Eight Eighteen (8:18)
7. Camouflage (6:42)
8. Summer (4:07)
9. Crowded Isolation (6:11)
10. Section 60 (3:59)
Zasedba:
Ronnie Platt – glavni vokal, klavir na “The Voyage of Eight Eighteen”
Rich Williams – električna in akustična kitara
Billy Greer – bas kitara, spremljevalni vokal, glavni vokal na “Summer”
Phil Ehart – bobni, tolkala
David Ragsdale – violina, spremljevalni vokal
David Manion – klaviature
Zak Rizvi – električna kitara, spremljevalni vokal
