Založba: InsideOut Music
Datum izida: 28. 6. 2020
Produkcija: Zak Rizvi, Phil Ehart & Rich Williams
Dolžina albuma: 47.25 min
Zvrst: Progressive Rock
Ocena: 9.0/10
Za razliko od številnih skupin iz zlate dobe progresivnorockovskega glasbenega gibanja, ki danes večinoma živijo na lovorikah stare slave in jim je studijsko ustvarjanje bolj kot ne postalo deseta briga, so ameriške prog legende Kansas po ‘infuziji’ sveže krvi v podobi novih članov postali popolnoma prerojeni kar so dokazali z albumom »The Prelude Implicit« (2016). S slednjim je postalo jasno, da jim upokojitev originalnega pevca Stevea Walsha ni niti malo škodovala ter, da so z novimi člani pridobili ne samo odlične glasbenike, temveč tudi izjemno nadarjene skladatelje.
Prav nobeno presenečenje ni bilo, ko so Kansas napovedali izid naslenjega studijskega albuma, »The Absence of Presence«, ki je skupno njihov šestnajsti studijski dosežek in drugi s pevcem Ronnejem Plattom ter. dodatnim kitaristom Zakom Rizvijem. Obenem je to prvi Kansas album s klaviaturistom Tomom Brislinom, ki je zamenjal Davida Maniona. Brislin je med ljubitelji progresivnega rocka bržkone najbolj znan po svojem koncertnem udejstvovanju s prog ikonami Yes, čeprav gre za žanrsko izjemno raznovrstnega klaviaturista, ki je v svoji karieri sodeloval tudi s tako različnimi izvajalci kot so Meat Loaf, Debbie Harry, Renaissance in The Sea Within.
Vso glasbo in besedila na »The Absence of Presence« so ustvarili prej omenjeni ‘novinci’, medtem ko so ‘stari mački’, se pravi glavni kitarist Richard Williams, bobnar Phil Ehart, basist Billy Greer in violinist David Ragsdale lahko uživali v kreiranju solističnih vložkov in usmerjanju novopečenih članov pri ustvarjanju klasične Kansas zvočne podobe. To je še en nazoren dokaz kako pomemben in blagodejen je bil za Kansas prihod novih članov. »The Absence of Presence« je namreč, podobno kot predhodnik, popolnoma klasični Kansas album, kar pomeni, da na njem prevladuje nadvse okusno aranžirani in melodični progresivni rock, ki pa bi na račun prebrisanih rifov in temperamentnih kitarskih pasaž znal biti všeč tudi marsikateremu ljubitelju hard rocka. Vrnile so se daljše kompozicije, medtem ko Platta na posameznih skladbah na glavnem vokalu uspešno dopolnjujeta Greer in Brislin. Prisotnost različnih pevcev je nekaj kar se je nazadnje zgodilo na albumu »Somewhere to Elsewhere« (2000).
Že uvodna in obenem naslovna skladba spominja na zlato ero Kansas, se pravi sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Vse tisto kar je Kansas odlikovalo v njihovih najboljših časih je znova tu; melanholični simfoničnih aranžmaji, sladostrastne violinske harmonije, izborne večglasja, udarne in obenem inteligentne kitarske pasaže ter epski refren. Plattova barva glasu je zelo podobna Walshevi kar je glavni vzrok zakaj so ga Kansas privrženci tako dobro sprejeli po upokojitvi karizmatičnega ustanovnega vokalista. »Throwing Mountains« je nekoliko udarnejša, izrazito dramatična stvaritev, kjer blesti predvsem Ragsdale s svojimi eklektičnimi pasažami na električni violini, medtem ko enooki kitarski prvak Williams navduši z barvito solažo. Plattovo petje je vnovič izjemno in si zasluži čisto desetico.
Tudi »Jets Overhead« bo navdušila vse prog gurmane, ki so od Kansas vrsto let pogrešali vrnitev na skladateljsko raven sedemdesetih in večjo vsebnost simfoničnih elementov. Tudi tu so izpostavljene briljantne vokalne harmonije, ki so bile sicer od nekdaj eden izmed njihovih zaščitnih znakov. »Propulsion 1« je kratek, a imeniten inštrumental na katerem blesti predvsem Brislin z grajenjem veličastnih klaviaturskih aranžmajev. »Memories Down the Line«, kjer navduši predvsem Plattova vokalna predstava, je eklektična power balada z močnim nostalgičnim pečatom, medtem ko »Circus of Illusion« z briljantnim izborom sintetizatorskih tekstur in dramatičnimi časovnimi prehodi predstavlja enega izmed vrhuncev tega albuma. »Animals On the Rooftop« se ponaša z veličastnimi simfonični aranžmaji ter stopnjevanjem ambientalne drame. »Never« je v epska power balada, ki še zdaleč ni klasična AOR balada kakršne so Kansas ustvarjali v osemdesetih, temveč vsebuje številne eklektične inštrumentalne vložke ter odločno kitarsko solažo. Album se zaključi s simfoprogrockovskim epom »The Song the River Sang«, še enim ambientalnim vrhuncem, kjer se Brislin predstavi v vlogi glavnega pevca in svoje neobičajno poslanstvo opravi z odliko.
»The Absence of Presence« je album po okusu vseh tistih Kansas privržencev, ki legendarno skupino čislajo predvsem kot najpomembnejše predstavnike ameriškega progresivnega rocka. Legendarna skupina s pomočjo ‘novincev’, ki so polni odličnih skladateljskih in aranžerskih idej, ves čas zveni sveže in se lahko enakovredno kosa s številnimi sodobnimi prog revtitalisti, ki zelo radi posnemajo nekatere Kansas zvočne prvine, čeprav ne bodo nikoli boljši od originala. Končni rezultat je eden izmed najboljših Kansas albumov po koncu sedemdesetih, ki je obenem tudi kandidat za enega izmed progrockovskih vrhuncev leta 2020. K imenitnosti »The Absence of Presence« v veliki meri pomaga tudi odlična, sodobna produkcija v režiji Williamsa, Eharta in Rizvija ter odlična naslovnica, ki po estetiki ter motivu spominja na nekatere naslovnice skupin iz italijanske progrockovske scene.
Avtor: Peter Podbrežnik
Seznam skladb:
01. The Absence Of Presence
02. Throwing Mountains
03. Jets Overhead
04. Propulsion 1
05. Memories Down The Line
06. Circus Of Illusion
07. Animals On The Roof
08. Never
09. The Song The River Sang
Zasedba:
Ronnie Platt – vokal, spremljevalni vokal
Rich Williams – kitara
Zak Rizvi – kitara, spremljevalni vokal
Tom Brislin – klaviature, spremljevalni vokal, vokal na skladbi št. 4
David Ragsdale – violina, spremljevalni vokal
Billy Greer – bas, kitara, spremljevalni vokal
Phil Ehart – bobni, tolkala
