Založba: Sony Music
Datum izida: 3. 2. 2017
Produkcija: Tom Allom
Dolžina albuma: 40.58 min
Dolžina dodatnega koncertnega (2CD) albuma: 101.45 min
Zvrst: Heavy Metal
Ocena: 9.5/10
Konec lanskega leta je, ob tridesetletnici izdaje, izšel ponovno klasični Judas Priest album »Turbo«. Gre za tako imenovanega grdega račka v širokem diskografskem opusu, ki ga je skozi dolgoživo kariero prehodila ta legendarna in za podobo današnjega metala v marsičem pionirska angleška zasedba, ustanovljena leta 1969 v mestu Birmingham.
Sam album »Turbo« je, pred več kot desetletjem, že prejel recenzijo na naših straneh. V celoti jo lahko preberete TUKAJ. Zato se v detajlno podobo in ozadje nastajanja samega albuma tokrat ne bomo podrobneje spuščali.
Znano je, da so si Judas Priest po izredno uspešni turneji v sklopu promocije izvrstnega albuma »Defenders of the Faith« (1984), ki velja še danes za eno najboljših del kariere skupine, zaželeli večjega izleta v svet eksperimentalnih zvočnih pustolovščin. Za Judas Priest je od vselej veljalo, da spremlja to skupino izjemen avtorski pogum, saj je z albuma na album nenehno odmerjala uspešne korake drzne zvočne in slogovne transformacije. Vendar pa se ji ta poteza na albumu »Turbo« ni najbolje obrestovala. V času, ko so preplavili svet komercialne glasbe sintetizatorji in se sprva polagoma zajedli v žanra AOR in hard rock, ta modna muha nikakor ni zaobšla niti metala oziroma njegove takratne razvojne podobe. Thrash metal je bil mlad in cvetoč, od NWOBHM gibanja je ostala le še tleča žerjavica, ostali so titani Iron Maiden, ki so jih v tem času dohitevali in polagoma prehitevali Metallica, death metal in black metal sta bila v porodnih krčih, k sreči še nihče ni razmišljal o folk metalu No kar se takratnega eksperimentiranja s sintetizatorji v metalu tiče, ni nobena skrivnost več, da so jo daleč najbolje odnesli Iron Maiden, ki so se od svojega prvinskega zvoka najmanj oddaljili, ko je leta 1986 izšel njihov izjemni in nepozabni album »Somewhere In Time«. No Saxon, ki so bili tik pred tem da jih EMI odstreli, so skušali mrzlično (a neuspešno) še zadnjič prodreti na ameriški trg s pocukrano AORovsko »Destiny«, ki se je šibila pod težo sintetizatorjev. V tem oziru so Judas Priest delovali zelo neobremenjeno. Že davno tega so osvojili ameriški trg, tako da je “Turbo” v tem oziru, sicer silno komercialno naravnan album, a v celostni podobi definitivno absolutni glasbeni posebnež, ki je kdajkoli izšel v galaksiji. Žal so ti sintetizatorji mestoma zvočno zelo štorasto aranžirani v križanju z elementarno metalsko distorzijo, zato Judas Priest s »Turbo« le stežka opravičujejo prigarano kredibilnost, slavo in svojo visoko ceno, ko se ozreš po predhodnikih in nepozabnih dosežkih kariere, vštevši najvidnejše trenutke, kot jih beležijo »Screaming For Vengeance« (1982), »Defenders of the Faith« (1984) in/ali »British Steel« (1980).
V kitarske fraze se je vrinil tisti skompresirani zvok sintetizatorjev, ki v uvodni Turbo Lover niti ne predstavlja takšne prepeke, pač pa jo zagode malo kasneje, zlasti v precej neposrečeno postavljenem in suhoparnem uvodu baladne Out in the Cold, ki je sicer v komponističnem oziru eden vrhuncev albuma »Turbo«. »Turbo« poseduje nekaj močnih trenutkov komponiranja. V ta rang sodijo: Turbo Lover, Locked In, že omenjena Out in the Cold ter zaključna Reckless, za katero so mogotci filmske industrije skupino zaman snubili, da jo odstopi za glasbeno podlago filma »Top Gun«. Če bi Judas Priest v to privolili, skladbe kasneje ne bi smeli uporabiti na albumu »Turbo«. Namesto nje je na glasbeni podlagi za film »Top Gun« pristala izvrstna Cheap Trick skladba Mighty Wings. V kategoriji boljših trenutkov albuma »Turbo« je pogojno sprejemljiva še Hot For Love.
Komponistično šibkejši trenutki albuma so: Parental Guidance, Private Property, Rock You All Around the World ter Wild Nights, Hot & Crazy Days. Ob precej butasti poeziji (Judas Priest niso nikdar veljali za posebno pronicljive poete), ki ji sledijo te skladbe, se Judas Priest v njih “šlepajo” izdatneje na »party time« moment, vendar je bilo tega v izobilju že na mehkejšem »Point of Entry« (1981), zato reč tokrat ne vžiga. Digitalna hladnost produkcije oziroma od metala popolna zvočna odtujenost, je dodatno magnificirana z vključevanjem ritem mašine, ki je prednostno zastopana v komponiranju. Bobnar Dave Holland je tokrat odigral vlogo popolnega statista, podobna usoda pa ga je pričakala tudi leta 1988, ko so Judas Priest izdali album “Ram It Down”. A to je že druga zgodba. Ritmi na “Turbo” so enodimenzionalni, prehodi so redki, če sploh, plesni korak pa na »Turbo« z lahkoto nadomesti »headbanganje«, na katerega so zmotno in zaman, ob izdaji tega albuma leta 1986, računali metalci. Skratka, ta album bi danes na RockLine dobil oceno treh zvezdic od petih. Remsterizirana verzija te ponovne izdaje, niti ne prinaša posebnih zvočnih razlik, ko jo primerjaš z remastrom ponovne izdaje tega albuma iz leta 2002.
Kaj je torej tista prava pridobitev razširjene, novo remasterizirane in ponovno izdane verzije albuma »Turbo«? Ni težko uganiti. To sta pravzaprav dodatna CD ploščka na katerem je ujet celotni koncert zaigran v sklopu takratnega dela svetovne turneje po ZDA, ko so Judas Priest nastopili v Kansas Cityju in tamkajšnji dvorani Kemper Arena. Gre namreč za koncertni utrinek iz iste turneje (“Fuel For Life World Tour”), s katere izhaja, v letu 1987, izdani uradni koncertni dokument »Priest.. Live!«. Ker je takratni vinilni format postavljal časovne omejitve, je »Priest… Live!« rezan in prilagojen album. Tako ni nikdar izšel v enem kosu, od glave do pete. Šele njegov remaster iz leta 2002 je postregel z nekaj dodatnimi skladbami, ki so jih Judas Priest igrali v sklopu te turneje. No posnetek iz dvorane Kemper Arena v Kansas Citiyju preseneti, ne le z božansko speglanim zvokom, ki v grabežljivi “rušilnosti” takoj požene kurjo polt, pač pa tudi že takoj s set listo. Na poziciji št. dve ni namreč Heading Out to the Highway, pač pa izvrstna Locked In, ki na »Priest… Live!« manjka. Prav tako je kupec nove verzije nagrajen v nadaljevanju, ko se prebije do enega najboljših trenutkov »Point of Entry« albuma, to je skladbe Desert Plains, medtem ko dostavi kronski dragulj v ta dokument, izvedba »Sad Wings of Destiny« (1976) klasike Victim of Changes. Eksekucija brezhibna. Vprašanje je koliko so Judas Priestt »peglali« zvok pred izdajo tega koncertnega dokumenta, saj je znano, da so to vedno radi počeli in v tem tudi občutno pretiravali. Halford se na vokalu skozi koncertno predstavo dostojno drži. Se pa že na teh posnetkih čuti, da ga je mučil prenos vokalnih moči. Halford je rad pel pretežno iz grla in vokal postane v razviti moči izrazito stanjšan ter nosljav, ko prenaša moč iz srednjih, v višje lege (kitica skladbe Some Heads Are Gonna Roll). Prav tako ga sem in tja »zamaje« in »zanese« iz idealne lege držanja vodilnih vokalnih napevov. Po domače povedano to pomeni, da se prikradejo na ta dokument blažji vokalni »fuši«, ki pa niso tako izraziti, kot je to moč zaslediti na dodatnem koncertu razširjene in ponovne izdaje »Defenders of the Faith« albuma, ki je prav tako izšel ob 30. obletnici znova v letu 2015.
Skratka. Če ste ljubitelj Judas Priest, ne boste niti za hip premišljevali in tehtali o tem ali se ta dokument splača kupiti ali ne. Četudi imate album »Turbo« že davno tega v svoji zbirki najljubših albumov in četudi niste njegov goreči privrženec, se splača poseči po verziji »Turbo 30« in sicer iz povsem preprostega razloga. Na njem vas čaka (na obeh dodatnih ploščkih) izjemen koncertni dokument, ki v mnogih elementih nadgrajuje uradno koncertno izdajo »Priest… Live!« in jo brez težav zasenči. Razlika je tako velika, da boste na »Priest.. Live!« kaj hitro pozabili.
In “Turbo”? Ostaja, ne glede na izrazito zvočno eksperimentiranje, ki ga je prestal, Judas Priest klasika. Tak kot je. V kolikor vstopate v poslušanje tega albuma nasploh prvič v življenju, ali pa ste neobremenjeni s “purizmom” metalske retrozvočnosti osemdesetih, vas bo “Turbo” nedvomno fasciniral in tudi bogato nagradil.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
CD 1.: “Turbo” (remasterizirana verzija originalnega albuma):
1. Turbo Lover
2. Locked In
3. Private Property
4. Parental Guidance
5. Rock You All Around The World
6. Out In The Cold
7. Wild Nights, Hot & Crazy Days
8. Hot For Love
9. Reckless
CD 2.: “Live at the Kemper Arena, Kansas City”
1. Out In the Cold
2. Locked In
3. Heading Out To The Highway
4. Metal Gods
5. Breaking The Law
6. Love Bites
7. Some Heads Are Gonna Roll
8. The Sentinel
9. Private Property
10. Desert Plains
11. Rock You All Around The World
CD 3.: “Live at the Kemper Arena, Kansas City”
1. The Hellion
2. Electric Eye
3. Turbo Lover
4. Freewheel Burning
5. Victim Of Changes
6. The Green Manalishi (With The Two -Pronged Crown)
7. Living After Midnight
8. You’ve Got Another Thing Coming
9. Hell Bent For Leather
Zasedba:
Rob Halford – vokal
K.K. Downing – kitara
Glenn Tipton – kitara
Ian Hill – bas kitara
Dave Holland – bobni
