Datum: sobota, 12.12.2015
Lokacija: Brno / Hala Rondo / Češka Republika
Velikani svetovnega metala Judas Priest doživljajo, po reci in piši 45. letih delovanja, nov renesančni razcvet. Potem ko so pred leti napovedovali poslovilno turnejo, jim je integracija novega kitarista Richieja Faulknerja dala nov zalet, nov kreativni zagon. Tako se je v lanskem letu rodil novi studijski album »Redeemer of Souls«, Judas Priest pa so z njim krenili na novo turnejo. V letošnjem letu so Judas Priest že nastopali po stari celini in sicer v sklopu poletnih evropskih festivalov. Še pred zaključkom leta pa so potrdili pozno jesensko in zimsko turnejo, ki je prav tako posvečena promociji še vedno aktualnega albuma »Redeemer of Souls«. Skupina obenem napoveduje tudi že nov studijski album, kar je nov dokaz, da spremlja staroste metala nov veter ponovnega mladostniškega razcveta.
Da bi bila turneja še bolj atraktivna, so Judas Priest povabili nanjo skupino, ki ima še kanček daljši staž delovanja, kot oni sami. Britanske UFO. Rockovski odličnjaki so v letošnjem letu izdali že 21. studijski album »A Conspiracy Of Stars«, aktualno postavo pa sestavljajo sledeči možje: Phil Mogg (vokal), Andy Parker (bobni), Paul Raymond (klaviature, kitara), Vinnie Moore (kitara)! Od leta 2008 dalje jim pomaga (samo na odrih) basist Rob De Luca in sicer na mestu upokojenega Petea Waya. UFO so dobili polno uro časa, da se razigrajo v hokejski dvorani Rondo, drugega največjega češkega mesta Brno. Dvorana ima 7.200 sedišč. Za odrom seveda tribuna ni bila odprta. Je bil pa zato dodan parter. Nabito polna dvorana. S sedišči vred. Po oceni med 11.000 do 12.000 ljudi! Že sredi dne so bili hoteli po Brnu povsem izpolnjeni. Povpraševanje po koncertu je bilo torej izjemno.
Gremo nazaj k nastopu UFO. Pražnje oblečeni vokalist Phil Mogg, je po pričakovanju stopil na oder. Znova ob spremstvu alkoholnih derivatov. Zibajoči striček to pot ni pozabljal besedil med petjem, si je pa v premorih jemal več časa za ogovarjanje publike. Zlasti je oprezal za dekleti v prednjih vrstah. Tako je bilo mogoče slišati komentarje, kot med drugim: »Nice cleavage, keep on touching!«, kasneje ko so ga fani že pričeli priganjati naj vendar prične peti, pa jih je ogovarjajoč neko dekle ustavil: »Wait a minute. I am tryin’ to make a business commitment« . Med drugim je pohvalil tudi nekega možakarja z ruto ovito okrog glave, da izgleda kot vokalist skupine Quireboys Spike. Skratka Mogg se nikakor ni dolgočasil na koncertu. Moore in ostala tovarišija so se nekajkrat spogledali ob čakanju na Mooga. Vseeno je bend dostavil natanko tisto kar smo iskali. Vražji nastop. Riff držijo in grabijo. Ostajajo zimzeleni. Zvok je bil odličen. Bend je v desetih točkah dostavil tudi 4. točke mlajšega porekla, vseeno pa so odnesle pozornost klasike na čelu z otvoritveno Mother Mary, kot ostale kultne Lights Out, Rock Bottom, Let it Roll, Only you Can Rock Me in nepozabni Doctor, Doctor, s katerim so UFO sklenili na moč energično in slikovito predstavo. Vinnie Moore je znova briljiral v svojih čarovniških akrobacijah na kitari, bend je dostavil izjemno odrsko kompaktnost. Tudi »zibajoči« in na trenutke od vse težine alkohola okorni striček Phil, je zvozil nastop na zahtevanem nivoju. Skratka. UFO se držijo. Odličen nastop. Atrakcija! Velikani rockovske biblije ostajajo tudi na zrela leta več kot nasršeni in nazobčani! Greha vredno izkustvo.
Roko na srce. Prav potrditev UFO za predskupino Judas Priest je dodatno motivirala mini RockLine ekipico, da se poda na koncert obeh skupin vse do češkega Brna. Pa še sobota se je pisala. Nič slajšega.
Judas Priest so svoj nastop začeli malo preko pol desete zvečer. Po skrajšani verziji nasnete War Pigs (Black Sabbath) in nasnetem uvodu (Battle Cry), je bend (podobno kot poleti v sklopu See Rock festivala v Grazu) udaril z novo Dragonaut. Vsi fantje na svojih mestih. Že uvodoma je dobil Faulkner več prostora, kot Glenn Tipton. Prav tako v nadaljevanju. Pripadlo mu je tudi nekaj posebnih minut za solo točko. Izkušeni maček Tipton prenaša vse več pomembnih nalog na mladega Faulknerja. Sploh kar se tiče soliranja. Halford kor Halford. Ostaja konstanta. Lepo ga je gledati v znova izvrstni vokalni formi. Seveda za njegova leta. Mož sicer dobiva mestoma podporo z mešalne mize, vsekakor pa ključne vriske še vedno odtuli z izjemno srčnostjo in predirljivo močjo. Bend je razširil set listo za en komad glede na tisto s poletnih koncertnih festivalov. Tako je skladbo Devil’s Child v set listi zamenjala odlična Desert Plains (»Point of Entry«, 1981), skladbo Jawbreaker pa izjemna Screaming For Vengenace (»Screaming For Vengeance«, 1982). Na repertoarju se je kot skladba več, glede na poletno set listo, pojavila The Rage. Gre za eno najslajših presenečenj koncerta, pravzaprav spregledani, a odlični komad ene najuspešnejših plošč Judas Prist kariere, imenovane »British Steel« (1980).
Judas Priest se ne pustijo zmesti. Preveč izkušeni so. Igrajo z izjemno suverenostjo in sproščenostjo. Zvok v dvorani sanjski. Publika v nabito polni dvorani hrupna in razgreta. Najbolj zabaven je bil možakar, ki je ves koncert komaj stal na nogah. Seveda zavoljo prebitka alkoholnih molekul v krvi. Izgledalo je, da počne med koncertom vse drugo, le koncerta ne posluša. Striček je nekje na sredini koncerta izginil iz prednjih vrst. A se po kakih 15. minutah vrnil nazaj. Z dvema hot-dogoma, ki ju dobrovoljček molil naprej proti odru ter ponujal Faulknerju in Halfordu. Česa vsega človek ne sreča in ne vidi na koncertih? Skratka publika si zasluži veliko desetico za to, da je nosila bend visoko na krilih med koncertom. V publiki je bilo mogoče opaziti tudi veliko število majših heavy metalcev, kar je zelo, zelo dobro. Opremljenih z najljubšimi Judas Priest majicami seveda in ostalim metalskim kičem.
Halford je v slogu velikega svečeniškega preroka in biblijskega modreca zamenjal nekaj oprav med koncertom, izmenjal nekaj pridigarskih besed s publiko, se pred Hell Bent For Leather pripeljal z motorjem na oder (in ga tudi v celoti odpel kar iz sedeža motorja) ter pred You’ve Got Another Thing Comin’ teatralno ogreval občinstvo z vokalnimi arijami, ki jih je morala publika ponavljati za njim.
Obvezni dodatek je uvodoma pripadel bobnarju Scottu Travisu, ki je publiko sprva vprašal, če želi slišati še eno skladbo. Glede na to, da je bil Travis povsem sam na odru, je bilo jasno za katero skladbo gre. Bend je vskočil v Painkiller, publiki se je še zadnjič zmešalo, Judas Priest pa so za konec izvedli še četrto točko »British Steel« albuma tega večera, pomenljivo poimenovano Livin’ After Midnight.
Ogled koncerta Judas Priest ostaja spektakel svoje sorte, ki mu ni prav noben enak, niti blizu. Izkustvo s to skupino ostaja na odrih oziroma v živo, edinstveno. Forma ostaja, agilnost tudi. Novi album na vidiku podaljšuje po naravni poti življenjsko dobo legend metala. Jasno je, da jih bomo znova videli. Upajmo, da prav kmalu.
avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik
JUDAS PRIEST:
1. War Pigs (nasneti uvod)
2. Battle Cry (nasneti uvod)
3. Dragonaut
4. Metal Gods
5. Desert Plains
6. Victim of Changes
7. Halls of Valhalla
8. The Rage
9. Turbo Lover
10. Redeemer of Souls
11. Beyond the Realms of Death
12. Screaming for Vengeance
13. Breaking the Law
14. Hell Bent for Leather
15. The Hellion
16. Electric Eye
17. You’ve Got Another Thing Comin’
—dodatek—
18. Painkiller
19. Living After Midnight
20. Beginning of the End (nasneti izhod)
UFO:
1. Mother Mary
2. Run Boy Run
3. Lights Out
4. Venus
5. Burn Your House Down
6. Only You Can Rock Me
7. Let It Roll
8. Messiah of Love
9. Rock Bottom
10. Doctor Doctor
