Založba: The Players Club/Mascot Label Group
Datum izida: 26. 2. 2021
Produkcija: Joseph Williams
Dolžina albuma: 50.23 min
Zvrst: Art Rock / Art Pop
Ocena: 8.5/10
Joseph Williams niti ne potrebuje poglobljene predstavitve. Sin znanega komponista filmske glasbe Johna Williamsa, se je v drugi polovici osemdesetih vpisal med nepozabne vokale rocka zlasti kot član ameriških art rock velemojstrov Toto, h katerim se je leta 2010 vrnil in pri katerih ostaja tudi po reaktivaciji leta 2020. Možakar je v času, ko so se skrajno zapletene stvari, kar se situacije s Toto tiče le razpletale, predvsem tvorno sodeloval s Steveom Lukatherjem. Namesto materiala za novi Toto album, pa sta oba simultano ustvarila toliko nove glasbe, da sta se odločila istočasno izdati vsak svoj samostojni studijski album.
Medtem, ko recenzija Lukatherjevega novega solo albuma »I Found A Sun Again«, še sledi, vzemimo najprej pod drobnogled tistega, ki je artistično jasneje zbližan s pop retoriko. Joseph Williams nosi močan in izdelan vokalni karakter izrazitih soul vzmetnic, ki je pisana na kožo bivanju v pretežnem okolju pop glasbe, (kabaretne) šansone, pa tudi ušesom spravljivejših jazz variacij. Kdor pozna Toto ve, da je to bend, ki je od nekdaj lahko igral vse žanre in jih tudi neverjetno pretanjeno fuziral ter podajal v samonikli artistično glasbeni kulturi. »Denizen Tenant« je vsekakor v prvi vrsti absolutni album Josepha Williamsa. Johnu pa dela družbo na njem serija vrhunskih glasbenikov – velika večina med njimi Williamsovih dobrih starih glasbenih tovarišev-, ki ga spremljajo skozi glasbeno kariero. V prvi vrsti kreatorji zgodbe o Toto: Steve Lukather, David Paich, Simon Phillips, Leland Sklar, Nathan East, od ostalih pa je vredno izpostaviti klaviaturista Jeffa Babka, tolkalista Lennyja Castra, predvsem pa imenitnega Michaela Landaua, ki velja, podobno, kot Steve Lukather, ali kitaristi tipa Jeff Kollman, Carl Verheyen – za velikega kitarskega posebneža in »fusion« guruja. Ob takšni družbi najboljših me najboljšimi gre torej težko kaj narobe. Williamsova strogo čutna in podoživeta vokalna soul retorika dobiva na albumu briljantno plastovitost in v ekspresiji širok dinamični domet. Album torej, kjer si v slikovitem in kontemplativnem dialogu podajajo roke retorika popa, rocka, jazza, pa tudi primesi svetovne glasbe, bluesa in celo keltsko epskega zanosa (Mistress Winter’s Jump).
Na albumu je kar nekaj trenutkov, ki bi lahko bivali na kakšnem od Toto albumov. Zlasti sta takšni Remember Her, pa Liberty Man, ter deli uvodne Never Saw You Coming, medtem ko bi sklepna mistična World Broken, ki deluje v melanholiji posebej dramatično, lahko pristala tudi na Toto albumu »Falling in Between«.
Ena najbolj zanimivih točk je naslovna skladba albuma, ki poseduje skokovite preklope vodilnih ritmov, v njej pa je zanimiva alternacija akordnih struktur ter hudomušno implementirani triki jazzovske finomehanike, ki dodajajo celo nekaj Steely Dan sentimenta. Z Black Dahlia v kateri je izpostavljen vložek Davida Paicha, se album približa pop retoriki, ki bi jo brez težav sprejel tudi Michael Jackson. Ko smo pri popu, je ta na albumu najbolj izražen v baladni Wilma Fingadoux – tako produkcijskem kot oziru aranžiranja. V tej skladbi je prav posebno poudarjen Williamsov vokalni magnetizem, z vsem podoživetimi čustvi in strastmi, s katerimi tako realistično razpolaga vokalist v svoji interpretaciji.
Album je barvit in idejno izjemno spretno razgiban. Vsaka skladba poseduje jasno izpiljen karakter, detajlno zvočno in aranžersko izpiljenost, filigranskega »lepljenja« drobnih koscev v mogočno strukturirano celoto, ki nagovarja vseskozi zelo sveže, navdahnjeno, sproščeno, pa tudi lagodno. Oddelano s peresno lahkoto. Pri tem pa govorimo o nenehni implantaciji malih mojstrovin velikih glasbenih mojstrov, ki tlakujejo Williamsu široko pisto polnokrvne vokalne ekspresije. Takšna na moč posebna skladba albuma je tudi The Dream, ki dostavlja enega bolj igrivih, poskočnih in lahkotnejših trenutkov albuma, obenem pa izkazuje osupljivi karakter spravljive simbioze na relaciji vokala in instrumentalnega vložka sodelujočih glasbenikov. Tudi barvanje z dodatnimi vokalnimi harmonijami kontrastno vžiga in vseskozi (to je logično) evocira vibracijo zasedbe Toto. Williams si ustvarja vseskozi veliko prostora da s svojim soul manevri pravzaprav spreminja vsako vokalno linijo kitic in jim nadeva variacijo melodije.
Dve priredbi sta na albumu. If I Fell, ki pripada v izvirniku The Beatles, je v vokalnem duetu z Lukatherjem, sicer strogo akustično začrtana točka, pri čemer je duhovito posajena na kinetiko latino ritma, kar ji daje predznak fascinacije. Druga je Gabrielova Don’t Give Up, ki dobiva izraziti soul in celo gospelovski pridih in v kateri izpelje zahtevne linije, ki pripadajo v izvirniku Kate Bush, na moč fascinantno in prepričljivo Williamsova hčerka Hannah Ruick. »Denizen Tenant« pa je sicer sam po sebi oprtan s tako močno artrockovsko vrednostjo, da je vsaka priredba – četudi še tako zanimiva-, lahko vselej pogrešljiva. Kdor pozna Williamsov album »Two of Us« (2006) ve, da je mož že od nekdaj privržen predelavi izvirnikov drugih izvajalcev. Integracija priredb na tem solo album tako niti ne preseneti.
Joseph Williams ostaja velik in karizmatični vokalni velemojster. Album poseduje izjemno dopadljivost, nenehno privlačnost, izrazit art karakter, imenitnega brisanja meja v pajdašenju glasbenih žanrov. Vokalni šarm Williamsa torej všečno zori dalje, »Denizent Tenant« pa to v polnem izkupičku potrjuje. Album, ki ne prenaša »polovičarstva« in album, ki »celovito grabi« in navdušuje s sleherno rotacijo. Je odličen končni rezultat velikega perfekcionizma, pretanjeno odmerjenih zvočnih in komponističnih korakov, ki izhaja iz modrosti prekaljenih in zrelih velemojstrov glasbene obrti.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Never Saw You Coming 5:19
2. Liberty Man (4:29)
3. Denizen Tenant (3:26)
4. Wilma Fingadoux (3:43)
5. Black Dahlia (4:34)
6. Don’t Give Up (5:52)
7. The Dream (3:42)
8. Remember Her (4:44)
9. No Lessons (3:48)
10. Mistress Winter’s Jump (3:32)
11. If I Fell (2:33)
12. World Broken (4:41)
Zasedba:
Joseph Williams – vokal
Sodelujoči glasbeniki:
Jeff Babko, Oscar Bugarin, Lenny Castro, Nathan East, Jay Gruska, Barbara Gruska, Michael Landau, Steve Lukather, Steve Overton, David Paich, Simon Phillips, Dylan Ronan, Hannah Ruick, Leland Sklar, Steve Tavaglione, Weston Wilson, Ray Williams, Mark T. Williams
