Jim Steinman – mož, ki je najbolj znan po tem, da je napisal glasbo za famozni Meat Loaf album “Bat Out Of Hell”-, je 19. 4. 2021 preminil v 74. letu starosti. Zdravstveni izvedenec iz Connecticuta, ki je vest potrdil, vzroka Steinmanove smrti ni podal.
Steinman se je rodil leta 1947 v New Yorku. Že med obiskovanjem Amherst College v Massachusettsu, je napisal muzikal “The Dream Engine”, s čimer je utemeljil izhodišče svojega prihodnjega glasbenega udejstvovanja, ko je nastala glasba za Meat Loaf prvenec “Bat Out Of Hell” iz leta 1977 in Total Eclipse of the Heart – veliki hit Bonnie Tyler iz leta 1983.
Potem ko je nekaj let deloval na periferiji glasbenih teatrov, med drugim je napisal tudi Heaven Can Wait, ki jo je posnela Bette Midler leta 1973 in se je kasneje znašla v novi verziji na “Bat Out of Hell, je Steinman med ustvarjanjem glasbe za The Dream Engine srečal Meat Loafa, s katerim sta se domenila. da posnameta skupni glasbeni projekt,
“Bat Out Of Hell” je postala klasika, ki je dosegla izjemen komercialni uspeh saj se je album prodal v preko 50 milijonih kopijah po svetu ter preživel kar 500 tednov na britanski glasbeni lestvici. Čeprav Steinman in Meat Loaf tega uspeha nista mogla več ponoviti, sta skupaj sodelovala tudi na albumih “Dead Ringer” (1981) in “Bat Out of Hell II: Back into Hell” (1993).
Po uspehu “Bat Out Of Hell” so se Steinmanu odprla na stežaj vrata in začel je pisati glasbo za druge izvajalce, kot: Bonnie Tyler, Billy Squier, Air Supply, Barry Manilow, Ian Hunter, The Sisters Of Mercy in Def Leppard. Material z Def Leppard, je kasneje pristal na albumu “Hysteria”.
Leta 2017 je Steinmanu uspelo spraviti muzikal “Bat Out of Hell” do gledališke uprizoritve, pa čeprav je Meat Loaf v intervjujih že vrsto let prej govoril, da je kaj takšnega nemogoče in da se to ne bo nikdar zgodilo.
Uh, šok. On pa ni več samo avtor, pisec pesmi, ampak skladatelj. Noro pa je, da na Blabbermouthu niso objavili novice o njegovi smrti, ob vseh tračih, ki jih sicer objavljajo.
Njegovo delo sem najprej spoznal preko Dead Ringer albuma, ki je celo izšel tudi v Jugi (čeprav ne vem, zakaj 🙂 In takoj sem dol padel, deloma zaradi pesmi, deloma pa seveda zaradi Meat Loafovega nebrzdanega vokala. Ko sem nekaj let kasneje nabavil še Bat Out Of Hell, pa sem se totalno zaljubil v njegovo glasbo. Mislim, da sta bila preprosto fenomenalen par. Več kot očitno je, da so Meat Loafovi albumi, kjer je pesmi pisal Jim Steinman, za dva razreda boljši od ostalih.
Dolga leta sem si želel videti Meat Loafa, in tam nekje 2012 (plus minus kakšno leto) se mi je želja izpolnila, ko se je ustavil tudi v Munchnu. Na turneji je v celoti odigral Bat Out Of Hell album (mislim, da je bilo ob 35.obletnici albuma). Pa se ni izšlo najbolje, ker je komaj pel, in to dobesedno, slišati je bilo bolj kot lajanje. Tako, da so bili občutki mešani – videl sem ga, ni mi pa bilo dano slišati niti delčka njegovega sicer nekoč izjemnega vokala. In tudi le del njegove nekdaj impozantne postave, hehe.
Ti si resno cela enciklopedija Matija. Jaz osebno nikoli nisem bil nek Meat Loaf fan, nemara me je odbijalo MTVjevsko posiljevanje s tisto solzavo balado I Woud Do Anything… takrat sem bil v neki fazi, ko sem poslušal resno in striktno samo Pink Floyd (1993/1994) – ne vem – vedno sem jim bil močno pripaden, ampak prav v začetku devetdesetih sem se jaz spet na polno k PF zatekel in negiral vse kar je dišalo po grungeu in/ali MTVjevski šminkeriji – od tod mi je tud pojava Meat Loafa kravžljala živce. A to je bil seveda striktno le moj problem. Sicer je pa Bat Out of Hell fantastičen – album – vreden vsega poklona, izkazuje ves Steinmanov genij. Men je sicer genialen ta komad od Bonnie Tyler – Total Eclipse of the Heart – nor komad. Ta vokalni kontrast med njim in izjemno zahtevnimi ženskimi vokalnimi linijami – fenomenalno. In s krešendom v neverjetnem refrenu. 😀