Samozaložba
Datum izida: 21. 8. 2021
Produkcija: Jernej Zoran
Dolžina albuma: 32.58 min
Zvrst: Art Rock / Instrumental Rock
Ocena: 9.5/10
Hja, eni glasbeniki nenehno veliko govorijo in se ne zgodi nič, drugi so tiho in marljivo delajo ter ustvarjajo. V ligo slednjih zagotovo sodi tudi neusahljivi in idejno visoko prožni srčni dolenjski glasbenik, točneje pravi rocker in mojster kitarske igre, Jernej Zoran.
Tu je njegov novi album s polnokrvnim nazivom »What Happens If I Press This Button?«. Gre za novi vse-instrumentalni dosežek, ki ga je Jernej nekako tiho napovedal z lanskoletnim EP-jem »Deuce«, ki je izšel v začetku januarja, tik pred nastopom sedaj že dobro znanega filmskega scenarija, ki ga živimo v realnosti. Ko smo pri EP-ju »Deuce« (RockLine recenzija) je vredno izpostaviti, da je Jernej na rep novega albuma postavil tri točke z EP-ja (»filmska« Swamp (Oh Yeah), Blue in »ezoterična« Daydreamin’), pri čemer bi lahko Blue z več kot fenomenalno solažo v kateri čutiš mdr. tudi glasbenikov momentalni »odklop« in kjer se prelivajo vplivi Petra Greena in Jeffa Becka, lahko kar trajal in trajal. Te tri skladbe je mogoče razumeti kot dodatne na albumu, zato se bomo v nadaljevanju osredotočili zlasti na prvih osem.
Kdor pozna pretekla Zoranova dela, bo nekako vedel kaj lahko pričakuje tudi na novem studijskem izdelku »What Happens If I Press This Button?«. Ni treba poudarjati, da lahko tak album z odprtimi rokami sprejmejo pod recenzentsko lupo tudi tuji glasbeni mediji. Je namreč vseinstrumentalen in tudi naslovi skladb so v celoti zapisani v angleškem jeziku. Vemo, da sklada Jernej tudi glasbo, ki je prilagojena vokalnemu petju, a je tokrat začutil, da je čas za to, da posname pač instrumentalnega. »What Happens If I Press This Button?« je mogoče razumeti tudi kot spreten manever, da opozori možakar na svoje ime tudi izven meja kure šentflorjanske. Album nosi vse predispozicije, tudi po artistični plati, saj je kot celota, znova prelep dosežek.
Enajst krajših točk se prelivajo druga v drugo večkrat tako, da človek izgubi občutek da posluša več skladb. Na trenutke deluje, kot da gre za eno skladbo mnogoterih obrazov, čeprav ni temu tako. Album je premetena žanrska mineštra v kateri razkaže Jernej ne le večplastno srkanje navdiha ter transformacijo široke in raznolike palete idej v jezik glasbe, pač pa znova potrjuje vso svojo odličnost tako v tehničnem oziru kot tudi v oziru komponistične in aranžerske zrelosti. Nekaj solaž je naravnost osupljivih. Po izplenu organskosti naravnih zvočnih pastel albuma in na trenutke še posebej »one take« momentu solerskega navdiha, ki ga je Jernej večkrat briljantno ujel ter položil na snemalni trak. Težko je iskati favorite, saj gre za artistično detajlirane (zaključene) točke z izklesanim (osebno) izpovednim dosjejem, ki jih razmejujejo tudi medsebojni žanrski odkloni glasbene ekspresije.
Uvodni naslovni instrumental je šegav funky katalizator, ki popelje poslušalca v svoji igrivosti na potovanje albuma. Radovedni, a kontemplativni prepleti flažulejev in dolgih zavojev fretless bas kitare v Meet Me At Midnight, že uvodoma namignejo na to, da gre za skladbo polno mističnega koprnenja, milih in raziskujočih tonov, ki pa se v prvi vrsti podrejajo iskanju muzikalne nalezljivosti, kar velja za album kot celoto. Tu je šegavi rock’n’roller Great Wide Open, pa muzikalno izjemno spravljiva in koketna Chanse Encounters, ki jo spremljajo nianse southern rocka. Na sredini albuma se nahaja misteriozna Antares, ki zlasti po aranžerski plati izkazuje izjemno artistično zrelost, kot jo dosega na novem albumu Jernej Zoran. Skladba več obrazov in razpoloženjskih obratov, ki velja za enega kreativnih vrhuncev Jernejevega novega dosežka. MCDN Station je več kot zaželen artistični preskok na polje ‘balkanesk’, tako v ritmičnem, kot muzikalnem oziru ter nov, svojstven albumski odklon, ki ga je Jernej silno lepo križal s svojim izvornim rock ‘n’ roll sentimentom. Astroglider je skladba, za katero bi okvirje komponiranja zložil skupaj z lahkoto tudi Joe Satriani, le da polaga okraske znotraj vodilnih motivov tokrat Jernej Zoran, ki najde mnogo več navdiha ob poslušanju klasikov rocka in rolla, kot sta David Gilmour in Jeff Beck. Odštevši dodane tri točke z EP-ja »Deuce«, lahko rečemo, da je Falling From Grace sklepna točka tega albuma. Falling From Grace je melanholična skladba izklesanega vodilnega motiva, ki ponuja čutno organsko toplino prepoznavne zvočne narave Jernejeve kitarske igre. Lahko rečemo, da gre za enega najlepših primerov, ki na enem mestu predstavijo, ne le Jernejev slog komponiranja, ki je ujel najvišjo točko kreativnega navdiha, pač pa predstavi Jernejevo osebnost, kot glasbenega umetnika. Kup fines. Spretna raba tremola oziroma umeščanja v jedro skladbe, serija kombiniranja pretanjenih ‘pull off’ zategljajev, pa nasploh nenehno prefinjenega razmeščanja tonov in vse ostale filigranske finomehanike, ki sodi poleg, so le pika na »i« briljantni kitarski izpovedi tega kitarskega matadorja. Kumulus tega predstavi prav sklepna Falling From Grace.
Jernej Zoran je svoje poslanstvo znova opravil z brezhibnimi odlikami. Glede na visok kreativno izpovedni standard, ki ga je polagoma razvil na svojih dosedanjih studijskih albumih je razveseljivo, da Jernejeva tovrstna kreativnost nikakor ne usiha. Če potegnemo pod glasbeno substanco albuma »What Happens If I Press This Button?« torej sklepno črto, obvelja le še sledeče spoznanje: »Jernej. Postali smo izbirčni in hočemo še! Kapo dol za nov briljanten dosežek.«
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. What Happens If I Press This Button?
2. Chance Encounters
3. Meet Me At Midnight
4. Great Wide Open
5. Antares
6. MCDN Station
7. Astroglider
8. Falling From Grace
9. Swamp (Oh Yeah)
10. Blue
11. Daydreamin’
Zasedba:
Jernej Zoran – kitara, bas kitara, klaviature
Darko Vlahović – bas kitara
Brian Petry – bobni
Miro Tomšič – bobni
