Založba: Atomic Fire Records
Datum izida: 23. 6. 2023
Produkcija: Jag Panzer
Dolžina albuma: 53.03 min
Zvrst: Heavy Metal / Power Metal
Ocena: 9.0/10
Kultni ameriški powermetalci Jag Panzer so vnovič med nami z novim albumom »The Hallowed«. Od njegovega predhodnika »The Deviant Chord« (2017) je minilo že šest let in marsikateri ljubitelj njihove glasbe se je že začel resno spraševati kaj se dogaja s skupino, ki si je kultni status zagotovila že s prvencem »Ample Destruction« (1984) in konec devetdesetih doživela popolno artistično renesanso.
Žal na »The Hallowed« ni več kitarskega virtuoza Joeya Tafolle, ki ima sicer navado, da se vrača in odhaja, ravno, ko se privrženci skupine spet navadijo na njegovo raznovrstno kitarsko tehniko. Joeyeva manj znana zamenjava na »The Hallowed« je Ken Rodarte, ki prav tako izhaja iz ‘stare šole’ kitarskih mojstrov, kar pomeni, da njegovo tehniko zaznamujejo neoklasicistične pasaže in občasno struženje v sorodnem stilu predhodnika. Jag Panzer privrženci si bodo tako lahko oddahnili, saj se ameriškim powermetalskim odličnikom kar pogosto dogaja, da jih odlični (glavni) kitaristi zapustijo po izidu zelo dobrih studijskih dosežkov. Tako je bilo recimo ob slovesu Chrisa Brodericka za katerega se je zdelo, da je komaj čakal, da se pridruži precej bolj razvpitim (in donosnejšim) Megadeth.
»The Hallowed«, ki je prvi Jag Panzer konceptualni album po »Thane to the Throne« (2000), je v vseh pogledih klasičen Jag Panzer album, kar pomeni, da je naphan z epskim in potentnim power metalom, s številnimi borbeno razpoloženimi refreni in nadvse okusnimi kitarskimi harmonijami. To ni presenečenje, saj so vsi trije ustanovni člani oz. štirje dolgoletni člani na čelu s pevcem Harryem ‘The Tyrantom’ Conklinom in ritem kitaristom/klaviaturistom Markom Briodyem, ki sta glavna avtorja njihovih skladb, še vedno tu. Conklin, ki se je e pred približno desetletjem zadnji hip odločil, da ne zapusti Jag Panzer, še vedo poje kot mladenič in zdi se, da tokrat na posameznih skladbah svoj glas dvigne v višje lege celo večkrat kot običajno. Njegov izjemni vokal je tako rekoč ključni in najbolj prepoznavni gradnik klasične Jag Panzer zvočne podobe. Nič čudnega, da se je »Dissident Alliance« (1994), edini dosedanji (uradno izdani) studijski dosežek v Jag Panzer zgodovini brez Conklinovega vokala, izkazal za popolno katastrofo.
Conklinova vokalna nadmoč je očitna že na uvodni skladbi »Bound As One«, ki je na dobri poti za pridobitev statusa Jag Panzer klasike in bo zelo verjetno kmalu postal koncertni standard; naveza mogočnega refrena, melodičnih kitarskih harmonij in inteligentnih bobnarskih prehodov je recept za relativno kratki, a izvrstni powermetalski energetski katalizator. »Prey!«, ki v marsičem spominja na nekatere Jag Panzer stvaritve iz osemdesetih, le da z veliko boljšo produkcijo, je bil s svojim surovim refrenom prav ustvarjen za koncertno spodbujanje razgrete publike »Ties That Bind« je povsem klasična Jag Panzer stvaritev, ki za razliko od bolj preprostega »Prey!«, bolj spominja na nekatere njihove kompleksnejše in ambicioznejše stvaritve s konca devetdesetih in zadnjih dveh desetletij.
Na »Stronger Than You Know« prek navitega ritma, razbeljenih kitarskih pasaž in Conklinovega jeznega petja vlada skrajno peklensko vzdušje, ki je na sredini okronano z virtuozno kitarsko solažo. »Onward We Toil« je naphan z epskim refrenom ob katerem bodo zaigrala srca vseh pravih metalskih bojevnikov. Njegova ‘barbarska’ energija in atmosfera bo marsikaterega spomnila na obdobje klasičnega Jag Panzer albuma »The Age of Mastery« (1998).
Na izvrstnem »Edge of a Knife« je moč v uvodnem delu zaznati tudi nekaj orkestralnih elementov za katere poskrbijo Briodyeve klaviature, medtem ko bo izjemno dobro izpeljan in ustrezno harmoniziran prehod v epski refren poskrbel, da bodo ljubiteljem epskega in možatega power metala ponovno šli mravljinci po hrbtu. »Dark Descent« izvrstno združuje epske in brutalne elemente klasičnih Jag Panzer zvočnih sestavin ter klimaks doživi v mogočnem refrenu, kar pomeni, da te stvaritve ni težko vzljubiti že ob prvem poslušanju. Na imenitnem »Weather The Storm« se vnovič lahko nazorno sliši kako pomembno vlogo znotraj Jag Panzer glasbe igrajo Conklinova vokalne veščine, saj bi s kakšnim manj karizmatičnim in talentiranim pevcem ta dosežek izpadel precej manj zanimivo in energično. »Renewed Flame« sodi med tiste navite in melodramatične Jag Panzer stvaritve, ki iz sekunde v sekundo stopnjujejo ambientalno dramo, vse do klimaksa v epskem refrenu. Vsi ljubitelji dolgoletnih klasik kot sta recimo »Shadow Thief« in »Chain of Command« bodo zagotovo navdušeni.
Ambiciozni finalni podvig »Last Rites« je obenem zaključno dejanje distopičnega, postapokaliptičnega koncepta, ki je bil ob izidu »The Hallowed« pospremljen tudi s stripom. Kljub temu, da tokrat niso uporabili pristnih godalnih aranžmajev (nekaj na klaviaturah ustvarjenih orkestralnih aranžmajev se sem in tja vseeno pojavi) in se uvodni del nekoliko vleče, medtem ko zaradi počasnejšega ritma in mračnejšega vzdušja kot običajno vse skupaj bolj kot na klasično Jag Panzer stvaritev nekoliko spominja na kakšno izmed bolj ambicioznih stvaritev skupine Manilla Road, kot celota vseeno izpade zelo dobro.
»The Hallowed« je v vseh pogledih klasičen Jag Panzer album, ki bo zadovoljil apetite vseh dolgoletnih privržencev in se ga lahko brez zadržkov uvrsti med njihove najboljše dosežke. Dokler bosta Conklin in Briody vodila celotni ustvarjalni proces se za prihodnost Jag Panzer ni potrebno bati. Vseeno gre za občutno manj kompleksen in dovršen konceptualni projekt v primerjavi s simfonično usmerjenim »Thane to the Trone« (2000), ki med večino Jag Panzer privržencev velja za njihov dosedanji ustvarjalni vrhunec.
Avtor: Peter “Dr. ProgRock” Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Bound As One
2. Prey!
3. Ties That Bind
4. Stronger Than You Know
5. Onward We Toil
6. Edge Of A Knife
7. Dark Descent
8. Weather The Storm
9. Renewed Flame
10. Last Rites
Zasedba:
Harry Conklin – vokal
Mark Briody – kitara
Ken Rodarte – kitara
John Tetley – bas kitara
Rikard Stjernquist – bobni
