Iron Maiden za uverturo v zadnji del “Legacy of the Beast” turneje ponovno zavzeli Zagreb!
kje: Zagreb / Arena / Hrvaška
kdaj: nedelja, 22. 5. 2022
Naposled. Po dvakrat prestavljenih datumih zaključnega dela “Legacy Of The Beast” turneje ter vmesni izdaji novega studijskega albuma “Senjutsu” (2021, RockLine recenzija), so velikani heavymetalske obrti Iron Maiden, končno pričeli ponovno koncertirati. Koncertiranje jim je bilo naposled končno tudi znova dovoljeno. No, nekaterim naknadnim adaptacijam datumov turneje, med katerimi sta bila žrtvovana termina v Kijevu in Moskvi (vzrokov za to ni treba izpostavljati), se žal tudi tokrat ni bilo mogoče izogniti.
Iron Maiden od leta 2007 dalje očitno ne obiskujejo več Slovenije, so pa skoraj na vsaki turneji ustavijo zelo blizu naše države. Po zadnjih dveh obiskih Trsta, v letih 2018 (RockLine recenzija koncerta) in leta 2016 (RockLine recenzija koncerta), nas je tokrat glede ogleda njihovega koncerta ‘reševal’ torej znova Zagreb.
Turneja Iron Maiden je torej vrsta vseobčega heavymetalskega praznovanja. Prevozna sredstva s publiko opravljeno v črne majice so skozi cel dan nezdržno dosegale hrvaško prestolnico iz vseh evropskih pa tudi medcelinskih smeri. Vsak pravi ljubitelj trdih zvokov iz Slovenije tega preprosto ni smel zamuditi. In več. Po možnosti si je rezerviral tudi torkov dan 24. 5. 2022 in odbrzel vse do Beograda na naslednji Iron Maiden koncert.
Dovolj uvodnega navduševanja. Ura je odbila krepko preko osme zvečer in v dvorani hrumi. Predskupina Lords of the Lost, ki jo je naš avto treh Iron Maiden zaprisežencev namerno izpustil, je svoje delo sklenila in čas je bil da se pomaknemo v proti pročelju odra, v tako imenovani ‘fan pit’. Mašinerija je uigrana v piko in malo preko devete se je dvorana stemnila. Instrumental Transylvania in za njo pričakovana UFO klasika Doctor Doctor zvišujeta temperaturo v ‘mravljišču’ skoraj popolnoma razprodane dvorane, ki sicer sprejme okrog 22.000 ljudi, ko se zaslišijo zvoki uvoda v regularni del koncerta. Sprva skromna razsvetljava razgali novo kuliso, ki nas odpelje v deželo vzhajajočega sonca, na odru pa se drug za drugim kmalu pojavi četa šestih, dobro znanih obrazov.
Publika je v Zagrebu doživela premierno predstavitev novega albuma s sosledjem treh novih skladb Senjutsu, Stratego in The Writing On the Wall, pri čemer so Iron Maiden med izvedbo slednje, pripeljali na oder tudi Eddie-ja v novi ‘samurajski’ podobi. Novi album je skoraj leto dni že uradno zunaj in napočil je čas za njegovo predstavitev. Kot je že dobro znano, se zvok na Maiden koncertih skozi prvih nekaj komdov kalibrira. Tudi tokrat je bilo tako. Po The Writing On the Wall, ki se je izmed treh novih komadov med publiko daleč najbolje prijel, se je odrska kulisa popolnoma spremenila. Oder je prevzel ‘Legacy of the Beast’ podobo, Iron Maiden pa so nadaljevali z Revelations, ki je za to priložnost očitno zamenjala v set listi Where Eagles Dare. Slednjo so Iron Maiden držali v set listi na prejšnjih delih ‘Legacy Of The Beast’ turneje. V oziru ‘novih korektur’ obujanja spominov ‘doktrine zveri’ se je spektakel nadaljeval, ko je bend vrnil v repertoar tudi Blood Brothers, pred katero je (ponovno) dolgolasi ‘vokalni Mojzes’ metala Bruce Dickinson, s senzacionalnim nagovorom, povsem pridobil publiko na svojo stran.
Od tu dalje je šlo vse v sozvočju s staro šolo ‘zapuščine zveri’, le da je bend med seboj konkretno premešal ‘jagodni nabor’ točk kariere. To je veljalo tudi za sklepni del, ki je po novem vseboval dva dodatka. Še posebej za drugega, ki je na predhodnih koncertih taiste turneje, predstavljal njihov uvodni del. Da. Tokrat sklepni Aces High – žal edini komad iz albuma “Powerslave”, ki je, ob podpori napihnjenega Spitfirea, odjeknil v samem finalu tega večera.
Skupina se nahaja v odlični formi. Možje v krepkih šestdesetih ohranjajo odrsko zaletavost, do neke mere norčavost in tudi igrivost, pa četudi nam je že vsem davno tega jasno, da se vrti vse prej kot ne, okrog denarja in rutine. Vendar so odlično igrali. Res odlično. Iron Maiden ostajajo koncertni stroj, ki melje dokler ne zmelje. Vselej je Bruce prva uganka, ko se pogovarjamo o aktualni formi članov skupine, a je mož opravil svojo vlogo znova brezmadežno. Odpel je vrhunsko.
Narava koncertnega spektakla Iron Maiden nastopov pa nenehno raste. Iz leta v leto se kulisa bogati na svoji raznolikosti. Vsaka skladba nosi svojo kuliso, Maiden pa zadnja leta predstavijo na odru kar tri različne Eddie. Drugi nas je pozdravil med peklensko izvedbo The Number of the Beast klasike, tretji pa se je prišel na oder sabljat med The Trooper. Dickinson je med vsako skladbo zamenjal svojo opravo. Med Fear of the Dark je stopicljal po odru v cilindru in s svetilko v roki, med Flight Of The Icarus, je prevzel nekaj Rammstein manevrov, ko je opletal naokrog z metalci plamena, med The Trooper je, kot verjetno veste tudi že sami, nadel nase opravo britanskega gardista, pri čemer je v rokah vihral s hrvaško zastavo, med Hallowed Be Thy Name, si je nadel podobo razcapanega zapornika, ki mu delajo na odru družbo vešala ter med Sign Of The Cross v črno ogrinjalo krvoločnega inkvizitorja. Skratka. Iron Maiden koncert je postal skozi leta orjaški, orjaški spektakel. Ob teatralni podpori bruhajočih ognjev in šviganja plamenov (The Number of the Beast, Flight Of Icarus) ter ognjemetov (Sign Of The Cross).
Kaj reči za konec? Ta pride vselej zelo hitro. Prehitro nastopi tista sklepna Iron Maiden. Pravzaprav prinaša njena izvedba več žalosti kot veselja, saj veš, da sledi le še obvezni dodatek. Edina korektura tokratnega, sicer v vsem navdušujočega srečanja z velikani metala, leti le na izvedbo skladbe The Clansman. Ne na izvedbo samo, pač pa na odločitev skupine, da jo izvede v dodatku. Ta bi moral ostati rezerviran za klasike osemdesetih. V tem oziru sta potegnila kratko posebna dragulja te ere v celotni Maiden diskografiji. To sta albuma “Seventh Son Of A Seventh Son” in pa “Somewhere In Time”, ki sta ostala v repertoarju povsem spregledana. No, k sreči je bend hkrati s tem ignoriral tudi vse albume, ki so izšli po “Brave New World”.
Koncert Iron Maiden ostaja torej svojevrstna izkušnja. Tudi za tiste, ki ne poslušajo metala, je obisk vsaj enega izmed koncertov te skupine, pravzaprav življenjska obveza. Glede na prikazano, se zgodba o eni bistvenih skupin heavy metala torej nadaljuje. Metalski praznik v Zagrebu z Iron Maiden, pa je obenem pomenil druženje sorodnih duš, ki je presegel prav vse meje v katerih smo programirani od vrtca dalje. Tudi nacionalnih. Tu smo postali vsi znova zedinjeni. V pravo bratovščino. Bratje in sestre. Malha pozitivne energije je švigala sem in tja, rajanje v dvorani je bilo izjemno. Ko človek, ki je v življenju doživel dober ducat Maiden koncertov – ‘kronist teh vrstic’, vedno znova in znova doživlja te intenzivne občutke, ga vsakršno takšno stanje pozitivnih in na nek način pristnih vibracij, pripelje do stanja, kot da gre za njegov prvi stik z ikonami heavy metala.
Sklepni del ‘Legacy of the Beast’ turneje je torej prinesel spoznanje, da so Iron Maiden še vedno v zelo dobri formi in nenazadnje, sploh glede na uvodni del koncerta v Zagrebu, da bo to turnejo kmalu nasledila naslednja, posvečena promociji albuma “Senjutsu”. Če je kdo med branjem tega prispevka dobil občutek, da karkoli zamuja, ima možnost popravnega izpita 10. 7. 2022, ko nastopi skupina v, od Ljubljane dobrih 300 km oddaljenem, Wiener Neustadtu.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije od št. 1 do 12 & 15: Aleš Podbrežnik
Fotografije št. 13, 14 & od 16 do 20: Edita Klemen
Setlista:
1. Senjutsu
2. Stratego
3. The Writing on the Wall
4. Revelations
5. Blood Brothers
6. Sign of the Cross
7. Flight of Icarus
8. Fear of the Dark
9. Hallowed Be Thy Name
10. The Number of the Beast
11. Iron Maiden
—prvi dodatek—
12. The Trooper
13. The Clansman
14. Run to the Hills
—drugi dodatek—
15. Churchill’s Speech (nasneti uvod)
16. Aces High
