In Flames – ognjeni zublji oglodali ljubljansko Šiško (2011)
Lokacija: Ljubljana / CUK Kino Šiška / Slovenija
Datum: sreda, 28.09.2011
Konec septembra leta 2011 so se na svojem popotovanju po Evropi v beli (no, dišalo je bolj po zeleni…) Ljubljani ustavili švedski prvaki melodične brutalnosti In Flames ter slovenska Noctiferia. Staro prijateljstvo dveh skupin in skupna evropska turneja!
Količina publike, ki je pred bivšim Kinom Šiška čakala koncert, je obetala žur, vendar je malo podrobnejši pogled razkrival, da ima preveč čakajočih v izteku enega zadnjih septembrskih dni letošnjega leta na glavi volnene kape, večinski delež publike pa je bil odet v In Flames majice, katerih poslikave so dokazovale, da njihovi lastniki poznajo skupino predvsem po zaslugi MTV-ja, kar pomeni, da so In Flames ena tistih skupin, ki ni več rosno mlada in ki je s postopno glasbeno tranzicijo svojega sloga uspela iztržiti generacijski zasuk, ki je njihov novi glasbeni slog uspešno približan teenagerjem. Vprašanje koliko je tej publiki sicer poznan opus skupine do albuma “Reroute To Remain” (2002), a kaj bi ždeli v preteklosti, pa čeprav gre za vrsto pionirstva prve ere In Flames.
Pa začnimo. Noctiferia, ki predvsem za zadnjo ploščo “Death Culture” prejema s strani mnogih medijev lepe pohvale in je koncertno zelo aktivna tudi v tujini (slovenska metal skupina, ki se v tem oziru resnično lahko pohvali) , je odigrala lep prerez svoje glasbene poti, in se hkrati trudila, da bi brutalnost pesmi iz svojih začetkov čim bolj približala najstniški publiki. To je fantom hipoma uspelo, saj se je publiki konkretno “trgalo”. Fantje so (večkrat dokazano po preteklih dejanjih) izjemni glasbeniki, obenem pa so se priučili v letih kljubovanja tudi koherentne in silno samozavestne ter izdelane odrske igre. Igra vokal, vse. Odličen zvok, lepa predstava! Noctiferia si ob takšnem nastopu nedvomno zaslužijo, še kakšno takšno turnejo, saj dosega njihov profesionalni odnos do dela in pristopanje do glasbe nivo zahodnoevropskih standardov. Nemara izstopa med koncertom le kanček, obsesija glavnega pevca (ali pa fascinacija) nad Sepulturinimi pridobitvami. Zvok se je torej držal (za predskupino) na več, kot zadovoljivem nivoju, reflektorska igra agresivna in publika doživeta. Kaj bi si sploh lahko želeli Noctiferia več, ko se znajdejo v takšnem klimakteriju domačega terena?
Na novi turneji, ki je In Flames pripeljala po marčevskem nastopu leta 2009, znova v Ljubljano, to pot v prid promociji sveže izdanega albuma z naslovom “Sound Of Playground Fading”, je prva v karieri skupine, brez njenega ustanovnega člana in kitarista Jespera Stromblada, če ob tem odštejemo njegovo periodično odsotnost, v času zdravljenja od alkoholne odvisnosti.
In Flames so danes skorajda legendarni Švedski bend, ki velja za vrsto glasbenega inovatorja! V svojih časih devetdesetih let so v svoje pesmi vpenjali stvari, ob kateri gredo vsakemu ljubitelju pravega metala še danes dlake pokonci. A sčasoma je fantom zadišala popularizacija svoje glasbe zato so ob prodoru na ameriško tržišče zelo spremenili svoj slog in ga v bistvu pripeljali na nivo križanja sladkih alter-pop struktur, vratolomnega “break ritmičnega ogrodja” v riffanju, seveda pa so ohranili ekstremni vokal (grčanje). Začimbe melodičnih dvojnih tercetnih harmonij, pa še mestoma opomnijo, da pripada zasedba izvorno Gotenburški šoli death metala.
Z Niklasem Engelinom, kot novim stalnim kitaristom, ki je od obstoja In Flames kar štirikrat funkcioniral kot začasna zamenjava za Jesperja Stromblada, so In Flames suvereno vodili ljubljanski nastop od začetka do konca! Repertoar sestavljen iz novejšega materiala, ki so ga izdajajo na albumih zadnjih desetih let, je bil povsem pričakovan. Novi In Flames gradijo še vedno na atmosferi. Masivni zvok kreira večinsko goščo sproduciranega zvoka na odrih, Anders Frieden ohranja svoje ekstremno petje, ki pa z leti le deluje nekoliko skrhano, a vendar povsem umestno za izrazni domet novih skladb.
Lahko rečemo, da so In Flames prišli s tem koncertom v Ljubljano oprat madež, ki je ostal prisoten po povsem ponesrečenem nastopu, dne 27.03.2009 na Gospodarskem razstavišču. Takrat dejansko nisi slišal prav ničesar na odru. To pot je bila atmosfera povsem drugačna. In Flames so z nastopom opravičili svoj sloves in status, ki ga uživajo s svojo sladko različico ekstremnega metala, ki “laja, a ne ugrizne”. Kot obiskovalci masovnih festivalov zadnjih nekaj let, v družbi modernih alternativnih rock in metal bendov (od Volbeat, Bullet For My Valentine, Alter Bridge, Anti Flag, Raise Against itn…), so si utrdili ime in dvignili popularnost pri najmlajših glasbenih konzumentih.
Nora publika je bila garant odlične energije in klimakterija v Šiški. Zvok presenetljivo dober za razmere ozvočenj metalskih koncertov v Kinu Šiška. Od grabežljivca All For Me z nove plošče, ki je dokazal, kako je publika že dodobra seznanjena tudi z najnovejšim studijskim izdelkom dalje, je narod zajela obsesija posebne sorte! V Only For The Weak je cela dvorana dobesedno skakala na ritemski marš in ognjevito riffanje zasedbe. Od prve vrste, do vhoda v dvorano zadaj za mešalno mizo dvorane. Tega ne doživiš vsak dan na koncertih v Sloveniji! Že sam o ta razgled je povzročal kurjo polt. Vsa reč je delovala na trenutke, kot da je publika naredila vse sama. Bend je dobesedno nosila na krilih. Do Take This Life, ko je publika kazala vidne znake izmozganosti, saj so In Flames to pot zapustili pravi vtis skupine, ki uplameni prav vsak koncertnih prostor na katerem se znajde. Vendar pa je tudi na tej zaključni točki koncerta Anders hipoma prebudil publiko, ko je zavpil : Slovenia! Are You There For Me?!?!?” Brez izjeme! Do konca nepopustljivo! Tudi stari The Hive (“Whoracle”, 1997) in Colony (“Colony”, 1999) delujeta seveda v novem času povsem drugače in v sozvočju z novim obrazom In Flames. Dvojne harmonije v tercetih, kot jo zahteva obvezno še eno starejše presenečenje koncerta Insipid 2000 (“Colony”, 1999) so delovale v zvoku povsem dobro slišne. Skratka! In Flames so ponudili enkratno druženje in potešili nabito poln Kino Šiška, katerega zidovja so tokrat široko pokala po šivih in se šibila pod neustavljivim alter-metal rafali skupine!
Zanimivo je pač spoznanje, da publike, ki je prispela na In Flames koncert in do skrajnega kotička napolnila Kino Šiško, zagotovo ne bomo videli denimo na koncertih skupin Exhumed, Cynic, Pegazus itn… ki se bodo zvrstili v kratkem v Ljubljani. In Flames so svoj koncertni postanek v Ljubljani opravili torej z veliko odliko!
avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Nina Grad
IN FLAMES:
1. Sounds of a Playground Fading
2. Deliver Us
3. All for Me
4. Trigger
5. Alias
6. Colony
7. Swim
8. The Hive
9. The Quiet Place
10. Where the Dead Ships Dwell
11. Fear Is the Weakness
12. Come Clarity
13. Insipid 2000
14. Only for the Weak
15. Delight and Angers
16. Cloud Connected
17. The Mirror’s Truth
18. Take This Life
NOCTIFERIA:
1. Terror
2. Slavedriver
3. Deluders And Followers
4. So Devoid
5. Bring Out the Beast
6. Demoncracy
7. Monarch
8. Catarsis
9. Samsara
10. Holymen