Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 10.12.2018
Produkcija: Mike Plotnikoff
Dolžina albuma: 50.53 min.
Zvrst: Heavy Metal
Impellitteri se vračajo z novim studijskim izdelkom »The Nature of the Beast«. Chirs Impellitteri in njegovi tovariši ne potrebujejo posebne uvodne predstavitve. Gre za bend, ki je kreativen še od osemdesetih let in ki je s svojim prihodom na sceno, zahvaljujoč neverjetnemu kitarskemu talentu vražjega Chrisa Imellitterija, postavil nekatere nove standarde nebrzdanih kitarskih domislic. Od schreddinga, do improvizacijskih vragolij, ki jih je sposoben generirati tvoj notranji virtuozni genij. Recimo temu, da je bil Impellitteri s svojim pridom na sceno eden tistih glasnikov nove kitarske igre, ki so povzeli v svoji igri standarde Michaela Schenkerja ter Randyja Rhoadsa, ter jih popeljali na povsem nov izrazni nivo. Chrs Impellitteri je tako pridobil sloves ne le kitarista, ki je v vsem poseben in edinstven, pač pa se ga je oprijel sloves enega najhitrejših kitaristov, ki so kdajkoli lazili po naši galaksiji. Glede na nadaljnji razvoj metala v vseh podžanrskih frakcijah, se seveda Chirsa v hitrosti danes primerja z njegovimi generacijskimi sodobniki. Takrat se je pojavilo kar nekaj podobnih »mitraljezcev«, ki so svoj šolski klasicizem izpili z neverjetno tehniko kitarske igre ter pri tem dosegali kombinacijo izrednega »schreddinga« ter solistične bravuroznosti. On izstopajočih kitarski eminencah Malmsteenu ter S. Vaiu, ki je imel to srečo, da se je kalil pri Franku Zappi, kar ga je fantastično oddaljilo od šolskih kalupov, je v ta garnizon izbrane kitarske elite, z lahkoto mogoče prišteti še imena: Tony MacAlpine, Marty Friedman ter Jason Becker.
Chris Impellitteri je za novi album »The Nature of the Beast« zadržal vžigajočo formulo predhodnika »Venom« (2015). Predhodni album je naravnost izvrsten, Impellitteri pa so znova našli sami sebe ter prenesli na novi album silovit kreativni navdih, ki vžiga znova s polno oktanskim iztržkom, od albuma»Wicked Maiden« (2009) dalje. Chrisu tudi na novem albumu delajo družbo tiej izredni glasbeniki. Prvi je pečatni in težko zamenljivi vokalist Rob Rock (projekt M.A.R.S., Driver, solo, Axel Rudi Pell), ki znova prepeva in tuli, kot veleva naslov albuma. Z naravo in karizmo prave pošasti. z nezmanjšano vokalno močjo, avtoriteto in eksplozivnostjo, pri čemer pooseblja v vokalnem karakterju najboljše od vzornikov, kot je na eni strani Ronnie James Dio ter recimo kar Pavarotti, na drugi. Se pravi gre pri Robu Rocku za izklesani operetni vokal metala in hard rocka. Rock se bolje s slogom igranja Chrisa Impellitterija ne bi mogel dopolnjevati, zato so pravzaprav Impellitteri izdelki z Rockom na vokalu tudi najboljše stvaritve v karieri te skupine. Chris sicer stopa po jeklenem arzenalu metalskih riffov, ki pa nosijo v sebi oddaljene vplive stare šole rocka in hard rocka na eni strani, le to pa dopolnjuje izrazita in izpostavljen kitaristova čutna srž po implantaciji vložkov neoklasicizma. Tudi »The Nature of the Beast« se ponaša z zahtevanim pogubnim ter obskurnim drama teatrom, ki ga spremlja vse polno urokov, okulta in demonskih vraž, v lepotice preobraženih, čarovnic, ki nenehno skušajo glavnega junaka. Vse to je krepko podmazano z vplivi začetne ere starošolskih standardov ameriškega speed metala, pa tudi Bay Area thrash metala.
»The Nature Of The Beast« je še boljši album, kot njegov predhodnik »Venom«. Chris občuje s še večjo rifovsko domiselnostjo, razgibanostjo, nekatere rešitve v aranžiranju pa se to pot še posebej posrečeno vežejo na muzikalični format vokalnih napevov Roba Rocka, ki so tako zlasti v refrenskih napevih preprosto hipoma nalezljivi. Refreni so silno bombastični ter grabežljivi. »The Nature Of The Beast« je po kakovosti tako dober album, da ga je moč postaviti ob bok prvencu »Stand In Line« (1988). Chris Impellitteri je vpel na novi album tudi dve izredno posrečeni priredbi. Prva odraža na fenomenalen način kitaristovo naklonjenost ter večno navdušenje nad deli klasikov (The Phantom of the Opera), druga pa prinaša poklon Black Sabbath pionirstvu. Prav fuzija tih dveh principov do pristopanja v glasbi, je bila nekako ključna, da se je Chris glasbeno obtesal in razvil v kitarista, kot ga pozna ves svet. Brez tih dveh priredb bi bil album krajši za deset minut, se pa ob neverjetno razgibanem vrtiljaku polnem ekstremnega juriša ter rifovskega rešetanja, ki v neslutenih hitrostnih manevrih ne pozna ter ne prizna nižjih hitrostnih prestav, neverjetno posrečeno vežeta v substanco novega albuma. Komadi navdušujejo. Drug za drugim in težko je izbirati vrhunce. Bend daje občutek, kot da pristopa nenehno na vso moč. Do konca. Kolikor gre. Da je komaj na začetku kariere, poln željnega dokazovanja. »The Nature of The Beast« je tako zagotovo naravnost »pošasten« album, ki jemlje sapo in za seboj ne pušča preživelih. Kot tak, velja za enega najboljših, ki so izšli v lanskem letu na polju klasične metalske drže in kot omenjeno. Album velja za enega vrhuncev dolgožive kariere edinstvenega Chrisa Impellitterija, ki se ga je nemogoče naposlušati. Nenehno jemlje dih in drži poslušalca v visoki napetosti vrhunskega ter nepopustljivega heavy metal teatra, kot ga lahko ustvarijo le Impellitteri.
avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 9.5 / 10
Skladbe:
1. Hypocrisy
2. Masquerade
3. Run For Your Life
4. Phantom Of The Opera
5. Gates Of Hell
6. Wonder World
7. Man Of War
8. Symptom Of The Universe
9. Do You Think I’m Mad
10. Fire It Up
11. Kill The Beast
12. Shine On
Zasedba:
Rob Rock – vokal
Chris Impellitteri – kitara
James Pulli – bas kitara
John Dette – bobni
