Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 11. 10. 2024
Produkcija: James Christian & Mark Mangold
Dolžina albuma: 56.09 min
Zvrst: Hard Rock / Melodic Rock / AOR
Ocena: 8.5/10
House Of Lords, ameriška arena rock, AOR oziroma melodičnorockovska formacija, ki je ob koncu osemdesetih ustanovil vokalist in komponist ter pogonski motor skupine James Christian, se ne ustavlja. Tako smo dočakali še 12. studijski album skupine z naslovom »Full Tilt Overdrive«.
Takoj je treba dodati, da je James Christian tisti faktor, ki drži ime skupine nad gladino in v fokusu vseskozi. Tudi po reaktivaciji in v času, ki so mnogo, mnogo oddaljeni od slave, ki so jo želi House Of Lords na prelomu osemdesetih v devetdeseta. Časi za žanr, ki ga skupina zastopa so že dolgo tega mačehovski in danes sledi skupini le četica strogo zaverovanih ljubiteljev AOR/melodic rock žanra, pri čemer je treba izpostaviti, da to kar igrajo House Of Lords danes je neke vrste ultra-melodičen hard rock. Se pravi nosi vsak album izrazito navito kitarsko fraziranje, a v gradnji zvočne slike slikovito umerjeno med salve nalezljivih več delnih vokalnih harmonij in plazov sintetiziranja, kot tudi zvoka klaviatur, ki ‘oponaša’ čokatost Hammond linij.
»Full Tilt Overdrive« po nazivu opominja na to, da mora biti album mdr. tudi peklensko navit. Zadnja opažanja namigujejo na to, da House Of Lords izdajajo izmenično, najprej malo ‘mehkejši’ album, ki mu sledi malo ‘trši’, pa spet malo ‘mehkejšega’ in tako dalje. No, za ljubitelje heavy metala, so še vedno vsi skupaj ‘premehki’, medtem ko tisti, ki uživate v vsem kar stoji za kratico AOR, natanko vedo kaj lahko pričakujejo od slehernega novega postmilenijskega albuma s strani Jamesa Christiana in njegovih House Of Lords. In to je absolutna kvaliteta, s katero nas je ta izjemni glasbeni komponist in producent skozi leta tudi konkretno razvaja in kot kaže, nas bo razvajal na tak način tudi najnovejši album »Full Tilt Overdrive«. Dejansko je uvodni del albuma, ki strumno vzjaše na dveh navitih melodičnorockovskih ‘ubijalcih’ Crowded Room in Bad Karma, napoved da je naziv albuma »Full Tilt Overdrive« v vsem pomenljiv. Nasploh pa potrdi najbolj pospešena naslovna skladba novega albuma.
A je tretja skladba albuma Cry Of The Wicked natanko tisto po kar se vračamo k House Of Lords in liku ter delu te skupine. Poseduje namreč ultra-nalezljiv refrenski napev, ki si ga brez težav vrtiš na poljubno število repeticij. In takšni trenutki albuma so tisti element, ki vzdržuje vez preko vseh House Of Lords albumov natanko do korenin in začetkov, ko so House Of Lords, v takrat živahni srenji vročih glam metalskih zasedb, eksplodirali na sceni s hiti Love Don’t Lie (nastal ob avtorstvu Stana Busha), I Wanna Be Loved, Remember My Name ali Can’t Find My Way Home (orig. Blind Fate), What’s Forever For in Demons Down.
Album vzdržuje skozi minutažo izjemno muzikalnost in vžiga takoj. V poslušanju ‘na prvo žogo’, kar smo od Christiana in ekipe že navajeni. Levji delež k temu prispeva Christianova naveza z Markom Mangoldom. Gre namreč za navezo dveh izvrstnih aranžerjev, ki dejansko ne more storiti napake, ko je potrebno v skladbi doseči gradacijo vzdušja iz kitice v refrenski napev ter učinek takojšnje muzikalne grabežljivosti. Skratka dva mojstra za bombastiko in pomp. Taking The Fall, ki se spogleduje z največjim hitom skupine Can’t Find My Way Home, zadiši uvodoma po southern rock vzmetnicah in prinaša na album na moč dopadljiv odskok ter tako razgibava na njem na moč slikovito samo dinamiko razvoja dogodkov. Izpostaviti je vredno silno dramatično Not the Enemy, ki poseduje nov briljantno grabežljiv refren in sklepni, to je kar 9. minutni ep Castles High, ki ga je mogoče razumeti kot poklon rock zasedbam sedemdesetih. Komad z največ razgibanosti je seveda v temeljih urezljan po recepturi House Of Lords, a karikirano povedano deluje kot bi Deep Purple križal s kakšnimi Angel. Seveda ne gre tudi brez balad na takšnih albumih (Say Goodbye), ki pa glede na material preostanka albuma, niti ni obvezna. State Of Emergency – komad srednje hitrega tempa in orjaške fraze tik pred koncem albuma definitivno povsem zadošča. Prebitek saharoze s Say Goodbye, uravnovesi nadaljevanje z buditeljsko Still Believe, ki bi z lahkoto odpirala album in niso znova briljantno mero AOR estetike povzete iz osemdesetih! In Jimi Bell? Njegove kitarske solaže v mid-eight pasaža ohranjajo poglavje zase! Z eno besedo: »Čudovito!«
Bodi dovolj povedanega! Odličen nov House Of Lords album, ki lep čas ne bo hotel ‘izpreči’ iz mp3 in CD predvajalnikov! To je definitivno. James Christian in ekipa, v navezi z odličnim miksom Dennisa Warda, ohranjajo vrhunsko formo tudi v zreli eri delovanja zasedbe in tako bo, kot kaže, ostalo tudi v prihodnje!
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Crowded Room
2. Bad Karma
3. Cry of the Wicked
4. Full Tilt Overdrive
5. Taking The Fall
6. You’re Cursed
7. Not The Enemy
8. I Don’t Wanna Say Goodbye
9. Still Believe
10. State of Emergency
11. Castles High
Zasedba:
James Christian – vokal, kitara
Jimi Bell – kitara
Mark Mangold – klaviature
Johan Koleberg – bobni
