Heaven Shall Burn: Of Truth And Sacrifice

Primoz Nazadnje spremenjeno Aug 6, 2020

Založba: Century Media
Datum izida: 20. 3. 2020
Produkcija: Maik Weichert, Alexander Dietz, Tue Madsen (miks)
Dolžina albuma: 97:33

Nemška metalcore zasedba Heaven Shall Burn si je po zadnjem albumu Wanderer (2016), ki je prejel mešane odzive, vzela malce daljši čas za ustvarjanje naslednika. Of Truth And Sacrifice je nastajal dlje časa kot običajno, a nastal je kar dvojni album, kar vsekakor ni bilo pričakovano. Očitno HSB kljub dolgemu obstoju še kar ni zmanjkalo idej. Dvojni albumi pa so seveda lahko tudi problematični. Mnogokrat se je v preteklosti izkazalo, da je album predolg, pojavile pa so se nepotrebne skladbe.

Še vedno družbeni kritični Heaven Shall Burn se tokrat sodeč po naslovu sprašujejo, kako se raziskuje ideja resnice in obenem, kaj vse je potrebno žrtvovati za resnico. Z vsako skladbo se dotikajo različnih problematik našega sveta. Ni zaznati, da bi se skupina omehčala in začela pisati ljubezenske pesmi.

Na prvem delu albuma Heaven Shall Burn nekako nadaljujejo s svojim značilnim slogom, čeprav je zaznati že kakšne odklone v rabi elektronike, kar pa tudi ni prvič. Skladba March of Retribution služi kot intro, ki se lepo gradi inštrumentalno. Presenetljivo HSB se tudi tokrat niso odločili za nežen klavirski intro, kar je bilo za njih precej značilno. Sledi eksplozija s Thoughts And Prayers, ki je precej standardna agresivna skladba skupine. A zaradi same modernosti so HSB vpeljali še klaviature, da je zvok bolj poln. Značilnega sloga se držijo še z naslednjo skladbo Eradicate, a dokaj kmalu se zasuka. Da ni občutka monotonosti, je prisotna še melodika, ki zelo pride do izraza pri skladbi Protector.

Enega izmed vrhuncev nedvomno predstavlja skladba Übermacht, ki se lahko pohvali z odlično gradnjo skladbe, temačnostjo v stilu kakšnega blackened death metal benda, kar je podkrepljeno z rabo klaviatur. In nenazadnje ne manjka HSB surovosti. Vse skupaj je smiselno narejeno, ne deluje nametano. HSB torej še vedno znajo uporabiti domiselne ideje, s katero pokažejo lahko le malce drugačno sliko skupine. Na bolj melodično stran se podajo s skladbo My Heart and the Ocean, ki se osredotoča na problematiko uničevanja oceanov ter obenem poudarja borbo ladje Sea Shepherd. Čeprav gre za melodično skladbo, ima skladbo močan melanholičen naboj.

Skladba Expatriate je ena daljših skladb skupine do sedaj. Skladba se gradi počasi, sprva je prisoten nežen klavir, vstopijo godala, nato pa so prisotni politični govori v angleškem in nemškem jeziku. Vokal Markusa Bischoffa sicer na določeni točki vstopi, a le za kratek čas. V osredju je melanholija, ki pa je bolj poudarjena s strani glasbil. HSB se torej ne bojijo eksperimentirat, a predaleč ne bodo šli. V značilnem slogu udarijo nazaj s skladbo What War Means, ki pa da v ospredje death metalske vrline. Zaznati je vpliv angleških death metal legend Bolt Thrower. Z močnim HSB zvokom pa je skladba pravi rušilec.

V sklepu prvega dela HSB ponudijo še skladbo Terminate the Concern, pri kateri pa je v ospredju ponovno bolj stil melodičnega death metala. Brez presežka, a vsekakor ne deluje zadeva kot filler. Inštrumentalni outro The Ashes of My Enemies smiselno zaključi prvi del albuma. Seveda zveni zadeva precej turobno, kar pa za HSB niti ni presenetljivo.

Začetek drugega dela albuma s skladbo Children of the Lesser God vsekakor obeta. Gre namreč za bolj melodično skladbo z daljšim umirjenim, melanholičnim delom, za katero se izkaže, da skupini tudi doom metal ni tuj. Sledi zasuk v nekaj popolnoma drugega. S skladbo La Résistance zaplavajo Heaven Shall Burn v vode industriala. Pojavijo se asociacije s kakimi Rammstein, očiten je tudi vpliv nemškega techna. Drzen podvig, a prav to je dober napovednik, da je drugi del albuma toliko bolj drugačen.

Za doseganje epskosti so HSB v preteklosti skušali na mnoge načine. Tokrat jim je uspelo zopet z nečim drugačnim. V skladbi The Sorrows of Victory posodi vokale Chris Harms iz nemške gothic metal skupine Lord of the Lost, v bolj udarnem predelu pa so zopet prisotni kričeči vokali. HSB smiselno uporabijo spevne vokale gostujočega pevca, ki ne delujejo posiljeno, obenem pa ni vse usmerjeno v osladni refren, kar je stalna praksa mnogih metalcore skupin.

Po umiritvi HSB prestavijo v višjo prestavo s skladbo Stateless, kar je logična protiutež prejšnji skladbi. A bolj zanimivo postane s skladbo Tirpitz zaradi same udarnosti, ki ponovno spominja na angleške death metalce Bolt Thrower. Resda je refren melodično olepšan, a HSB še vedno niso pozabili, od kje je prišla inspiracija na prvih albumih. Sledi skladba Truther, ki je najbolj agresivna skladba na izdelku. V manj kot treh minutah skladba ruši s hitrimi kitarami, blast beati in jeznim kričečim vokalom. HSB se očitno ne bodo kar tako umirili.

Brez priredb tudi tokrat ne gre. Tokrat je bila prirejena Critical Mass od zasedbe Nuclear Assault. Mogoče ne ravno najboljša priredba, a z značilnim zvokom skupine priredba izpade več kot solidno. Pred koncem skupina še ponudi precej povprečno skladbo Eagles Among Vultures, ki pretirano ne izstopa.

Vse skupaj se sklene z Weakness Leaving My Heart, ki je prvi polovici bolj nežna zaradi uporabe godal, kasneje pa se vse skupaj razvije, z uporabo melanholičnih melodij pa dosežejo vrh otožnosti. Glede na vse globalne težave, na katere HSB opozarjajo skozi cel album, je logično, da album ne bo imel nekega veselega konca. HSB ostajajo izredno kritični, tako da kakšna romantična besedila tu preprosto ne pridejo v poštev.

Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da je produkcija znova vrhunska. Skladbe so napisane z glavo in repom, ni inštrumenta, ki bi bil ozadju. Zvok je moderen, z vsemi dodatnimi glasbili, raznimi klaviaturami pa zveni še toliko bolj pester in v skladu z modernimi normativi.

Heaven Shall Burn so z dvojnim albumom Of Truth And Sacrifice naredili riskantno potezo, a na koncu se izkaže, da je bila poteza premišljena. Album ima vse, po čem so Heaven Shall Burn znani, in še več. Izdelek je poln udarnosti, melodičnosti, epskosti in tudi nepredvidljivosti. Vsekakor je skupina dokazala, da niso za odpis!

9/10

Seznam skladb:
CD1