Lokacija: Trst (Trieste) / Macaki klub / Italija
Datum: četrtek, 31.10.2013
Kanada je bila že od nekdaj dežela izjemnih glasbenikov, ne samo tistih največjih, ki so krojili zgodovino rock glasbe, pač pa tudi številnih skupin iz drugega plana, ki so obsojeni na varovanje svojih skrivnosti daleč stran od ušes širših množic. Ena od teh skupin je tudi Harem Scarem, melodično rockovski prvaki iz Toronta, katere sem sam spoznal ravno leta 2008, ob izidu albuma »Hope«, ki je po dvajsetih produktivnih letih oznanil njihov konec. Člani benda so se odločili, da je prišel čas, ko v knjigi življenja obrnejo nov list in se aktivno posvetijo tudi svojim ostalim glasbenim projektom. Po petih letih premora jih je kemija očitno znova povezala, tako so se Harem Scarem jeseni odpravili na evropsko klubsko turneje, vrhunec katere je nastopil v drugi polovici oktobra, ko so na znamenitem britanskem fetivalu Firefest nastopili kot eni izmed nosilcev dneva. Povpraševanje po njihovi glasbi je torej kljub poldesetletni pavzi še vedno tu, čeprav bolj kot ne omejeno zgolj na evropski trg, kot je med koncertom omenil tudi sam frontman Harry Hess.
Čeprav za meko melodičnega rocka v Evropi tradicionalno veljajo skandinavske in razvite zahodnoevropske države, se včasih zgodi čudež in kakšno ekskluzivno skupino tipa Harem Scarem ponese tudi v našo bližino. To pot znova le streljaj stran od zahodne meje, natančneje v središče Trsta, kjer so Kanadčani nastopili na zadnji oktobrski dan.
V vlogi predskupine so nastopili stilsko sorodni rockerji iz Modene, Perfect View. Skupina je v dobri koncertni kondiciji, kar navsezadnje potrjuje že lepo število odigranih nastopov v tekočem letu. Perfect View so se predstavili kot tehnično dovršena skupina izredne nabojne moči. Kompozicije avtorskih komadov so gradili na sodelovanj kitare in klaviatur, ki so občasno delovale z Van Halen poskočnostjo, spet drugič pa so se v zvočni sliki umaknile za kitarsko riffovsko tematiko. Italijanski rockerji so brez dvoma inspiracijo iskali tudi pri ameriških velikanih Journey, ki so se jim poklonili s priredbo Separate Ways, čeprav se njihov stil nevarno spogleduje tudi z novejšo šolo skandinavskega melodičnega rocka, predvsem v segmentu vokalnega in back vokalnega vključevanja v kompozicije. Če mnogokrat med nastopi predskupin obiskovalci ves čas v pričakovanju benda večera pogledujejo na uro, to pot ni bilo tako, saj so Perfect View v šolsko uro dolgem nastopu pustili izredno pozitiven vtis.
Nato je napočil čas za Harem Scarem, ki so brez kakršnekoli pompoznosti zavzeli odre majhnega kluba Macaki, v katerega se je zbobnalo dobrih sto duš. Kanadčani so ob povratku na sceno ponovno posneli svoj klasični album »Mood Swings« (recenzija tukaj), saj zaradi založbeniških trikov niso bili lastniki svojih komadov. Na aktulni turneji so se ob dvajsetletnici prvotne izdaje popolnoma posvetili predstavitvi dotičnega izdelka, tako so tržaški nastop otvorili z njegovo uvodno skladbo Saviors Never Cry.
Harem Scarem so se v prvi polovici koncerta na kratko sprehodili skozi svojo diskografijo, seveda s poudarkom na svojem samonaslovljenem prvencu, iz katerega so predstavili skladbe Hard To Love, Slowly Slipping Away in Honestly. Čeprav mnogi ta album smatrajo za njihovega najboljšega, so v komponerskem smislu z že omenjenim ploščkom »Mood Swings« v začetku kariere Harem Scarem naredili še korak naprej, zato je bila tudi sestava repertoarja podrejena premici artističnega stopnjevanja skupine.
Šablonske AOR-ovske kompozicije odlične inštrumentalne izvedbe so svoje vrhunce doživljale z nalezljivimi refreni, ki so med seboj kar tekmovali v spevnosti in pri katerih je v en glas z bendom zapela tudi publika, povečini dobra poznavalka benda. Prav večdelne vokalne harmonije so točka, na katero Harem Scarem stavijo najmočneje! Najsi je šlo za hard rockersko izvedbo hita Slowly Slipping Away ali razpoloženjsko intenzivno Empty Promises, vedno so Kanadčani z ubranimi večglasji iz refrena uspeli potegniti njegov maksimum! Sredi nastopa sta na odru ostala samo vokalist Hess ter kitarist Lasperance ter zaigrala skladbi Jelously ter Just Like I Planned, v intimnem vzdušju kluba je še vedno neskrhani vokal Harryja Hessa deloval še bolj prevzetno, celo magično, če želite. Da so tudi prsti kitarista Petea Lasperanceja še vedno gibčni in vredni renomeja skupine, je dokazal v inštrumentalnih intrih skladb Had Enough in Mandy, ki sta zaokrožili reden del nastopa. Udaren povratek na oder z No Justice je samo še povzel celovečerno melodično perfekcijo, ker pa treba za konec vedno prihraniti najboljše, so Harem Scarem nov tržaški rockovski praznik zaključili z virtuozno zasnovano tortico Change Comes Around.
Harem Scarem so s tržaškim nastopom predstavili magično moč koncertne AOR perfekcije, ki temelji na vrhunski tehnični podkovanosti in medsebojnemu odrskemu sodelovanju. Za nami je tako še eno srečanje s skupino, za katero bi še pred pol leta dejal, da je njen koncert na dosegu slovenskih glasbenih zanesenjakov bolj kot ne znanstvena fantastika.
avtor: Urban Bolta
fotografije: Aleš Podbrežnik
HAREM SCAREM:
1. Saviors Never Cry
2. Dagger
3. Hard to Love
4. If There Was a Time
5. Sentimental Blvd.
6. Slowly Slipping Away
7. Honestly
8. Karma Cleansing
9. Stranger Than Love
10. Jealousy
11. Just Like I Planned
12. Empty Promises
13. Had Enough
14. Mandy
—dodatek—
15. No Justice
16. Change Comes Around
PERFECT VIEW:
1. One More Time
2. A Better Place
3. Hold Your Dreams
4. A Reason
5. Believe
6. Separate Ways (orig. Journey)
7. Don’t Turn Away
8. Run
9. Speed Demon
10. Easy Come Easy Go (orig. Winger)
11. Closer
