Nastopajoči: Death Destruction, Amaranthe, Vicious Rumors, HammerFall
Lokacija: Ljubljana / CUK Kino Šiška / Slovenija
Datum: 03.12.2011
HammerFall je tisto glasbeno podjetje, ki mu je uspelo na glasbenem prizorišču ob pravem času, na pravem mestu. Takrat v, drugi polovici devetdesetih, ko se je tržišče utapljalo v hrušču in trušču popularizacije nemelodičnega rohnenja, so pretkano potisnili na trg prvenec “Glory To The Brave” (1997). In vsi smo se hvaležno hipoma spomnili na metalsko prapočelo, ki so ga krojil n.w.o.b.h.m. bendi na čelu z Iron Maiden in Saxon, na biblijske metal mesije Judas Priest, na celo falango klasičnih old school speed metalcev iz ZDA (od Crimson Glory, Liege Lord, do Metal Church itd.,…), aktualna je postala znova tudi misel na nemške power metalce od Helloween, Rage, Grave Digger do Running Wild itn,… Zahvaljujoč pojavi HammerFall, so se metalski bendi melodičnega principa na planetu zedinili in sledila je prava invazija občega heavy metal revitalizma, ki je dala mnogo novih power metal skupin, starejšim vlila nov motiv kljubovanja, ali jih celo spravila iz večletnega spanca k ponovnemu obratovanju. Pomenu te vloge HammerFall v njihovi začetni fazi na metalskem prizorišču danes torej ne oporeka prav nihče.
Ko je bilo železo vroče, so skovali kaj hitro štiri albume, ki veljajo danes za njihovo klasično obdobje (do vključno “Crimson Thunder” iz leta 2002) in zanje od tu dalje ni bilo več strahu, da bi njihovo ime nemara kdaj obledelo, kaj šele izbledelo na metalskem prizorišču. Švedski revitalisti so do današnjega dne izdali tako skupaj osem studijskih albumov in zadnjega med njimi “Infected” prav v letošnji pomladi. Če so z albumom “No Sacrifice, No Victory” (2009) na turneji pred dvema letoma obiskali Maribor, so to pot znova našli pot do slovenske prestolnice. Skupno so jo obiskali tako drugič (prvič, dne 29.11.2005 – skupna turneja s Finci Stratovarius).
HammerFall so širokogrudni pobje. Tako so na turnejo vpoklicali mlado skupino izkušenih glasbenikov, pravzaprav rojake iz švedskega Gothenburga Death Destruction, ki so v letošnjem letu izdali svoj istoimenski studijski prvenec. Čeravno v žanrskem oziru oddaljeni za pet osončij Rimske ceste, pa vseeno. Čemu bi tepel roko, ki te hrani? Še več. Ko ugotoviš, da je HammerFall basist Fredrik Larsson hkrati tudi član Death Destruction, za kaj takega sploh ni pravega smisla več. Zasedba združuje pod isti krov člane, ki izhajajo iz žanrsko različnega ozadja! Omenjeni Larsson (HammerFall, zato je poba nastopil tega večera v Kinu Šiška kar dvakrat), Jimmie Strimell (Dead By April) in Jonas Ekdahl (Evergrey), gojijo pravzaprav zanimivo mešanico teh glasbenih ozadij. Vokal je vreščav, se pravi “modernistično” zasnovan, glasbeniki kreirajo na odru odločno podobo svoje glasbene vizije, ki jo sami poimenujejo groove (core) metal. Agresivno, prožno, dinamično in na visoko oktanskem vzmetenju! Nadvse dobrodošlih uvodnih 25 minut, za vse tiste, ki so si želeli takoj razčesniti butice!
Program je tekel dalje neomadeževano. Po 15. minutah je oder zasedel sekstet švedsko danske naveze Amaranthe. Če so šli Death Destruction prav lepo skozi želodec, pa tega ni mogoče v celoti trditi za Amaranthe. Glasbeni eksperiment je povil v letošnjem letu istoimenski prvenec in se predstavlja na odru s kar tremi vokalisti. Ženskim vokalom, “core” moškim vokalom in čistim moškim vokalom. V tej glasbeni zmešnjavi bi se v nekem hipu skoraj odločil in mu nadel oznako melodičnega death metala, v drugem hipu pa cenene verzije power metala hudih brez značajskih lukenj in pomanjkanja karizme. Piko na “i” vprašljivosti odrske kredibilnosti karakterja skupine je prinesel kričavi legionar Richard Sjunnesson (The Unsigned, ex-Sonic Syndicate), z zaželirano pričesko in Manowar majico. Amaranthe so torej trda in nedefinirana kost, ki se je tega večera zataknila v grlu marsikaterega metalca, ko je obiskal Kino Šiška!
K sreči so na seznamu tudi legendarni pripadniki ameriškega old school speed metala iz San Francisca Vicious Rumors. Zasedba, do katere gojijo HammerFall izrazito spoštovanje, saj so ravno Vicious Rumors s svojim klasičnim opusom preliminarno vplivali tudi na HammerFall, je v letošnjem letu že enkrat obiskala Ljubljano. To je bilo v drugi polovici maja, ko so predstavljali v sklopu svoje samostojne turneje aktualni studijski album “Razorback Killers” (2011). Postava je do jesenske evropske turneje s HammerFall doživela manjšo korekcijo. Vanjo se je vrnil kitarist Thaen Rasmussen, ki je drgnil strune za Geoffa Thorpea in kompanijo med letoma 2005 in 2007.
Vicious Rumors, ki so imeli na razpolago 40 minut koncertnega repertoarja, so brez spoštovanja hipoma nasršili zobe in usekali naravnost. S klasiko Digital Dictator. Ne glede na to, da je bil zvok kitar razmazan, to nikakor ni motilo, saj deluje zasedba na odru naravnost nepremagljivo. Ubili so nas v Orto baru maja letos in ubili so nas tudi tokrat v Kinu Šiška. Zasedbi je nadvse godila polna zasedenost dvorane. Geoff Thorpe se ni pozabil v enem od nagovorov zahvaliti zasedbi HammerFall, da jih je povabila na to turnejo (povzemam del te Geoffove stavčne povedi: “… a tour of our lifetime…”). Z vokalistom Brianom Allenom je Thorpe zadel glavico na žebljico, saj se je z “Razorback Killers” tako najbolj kredibilno približal magiji Carl Albert ere. Allen, ki pooseblja vokalista na heliju in združuje v sebi najbolj strupena višavja vreščavo melodičnih “Halfordesk”, ki neusmiljeno parajo ušesa in cerebralni korteks, je osupnil z močjo, ki ni klecnila niti za hip v teh kratkih, a sladkih 40. minutah. Katarzično zaznavanje eksplozivnega Larryja Howea na bobnih, neupogljivega poglavarja skupine Geoffa Thorpea, hitro udomačenega povratnika Rasmussena, nadgrajeno z odličnim Allenovim performansom je ponudilo pričakovani scenarij. Vicious Rumors so namreč boljši glasbeniki in skupina, kot HammerFall. Ustvarili so najpristnejši ambient v zibelki rojstva kjer je bil spočet ameriški metal. Še pred vznikom Bay Area thrash metal ere! Nabrito oster, tehnično zahteven, agresiven in zabeljen s pravo mero melodičnosti! Odigran popolno. Kovanje klasike na klasiko, scenarij pisan na kožo pravovernim ljubiteljem skupine z le eno novo skladbo, sicer nadodlično Let The Garden Burn, kjer je tudi Geoff Thorpe v rušilnem duetu z Allenom naposled korenito pretegnil svoje glasilke.
Tega večera so Vicious Rumors izšli iz ringa kot tihi moralni zmagovalci večera. Preprosto zaradi kljubovalne in dolgožive avtentičnosti! Upajmo le, da so s svojo predstavo zlezli čim bolj pod kožo vsem tistim, ki so se znašli v dvorani na njihovem koncertu, čakajoč prvovrstno na HammerFall ter skupine do tega dne še niso poznali. To je skupina, ki si zasluži vso podporo in metalsko lojalnost, za svojo odličnost, vero in kljubovanje. Odrli so nas žive iz kož!
Glavni praporščaki večera HammerFall so možje, ki se lahko ponašajo s pedigrejem velike sproščenosti in neobremenjenosti. To kar počnejo, jim teče v krvožilju. In vselej počnejo stvari tako, kot jih znajo najbolje. Zato je vse česar se lotijo tudi tako prepričljivo in kvalitetno. Nabiti Kino Šiška je huronsko pozdravil zasedbo ob pol enajsti uri zvečer, ko je ta kvinet usekal z otvoritveno (za HammerFall domet glasbene pridige prav mračno) skladbo novega albuma “Infected” imenovano Patient Zero. Uvodno evforijo je hipoma za njo podžgala klasika železnega repertoarja Heeding The Call in v teh trenutkih je bila prav vsa dvorana od prednjih vrst pa vse do mešalne mize in vhodnih vrat na nogah in z rokami visoko dvignjenimi v zrak! Neverjetno je kakšno podporo nudijo oboževalci tej skupini! Odličen je bil razgled na morje mladih novo pečenih metalskih duš, kar navdaja z velikim upanjem v prihodnost v utrjevanju obče metalskega pravoverja na slovenskih tleh! To je koncert, ki je zbral HammerFall privržence Slovenije v širokem loku. Od tistih, ki so skupino prvikrat užili na odru v sklopu njene “Legacy Of Kings” turneje leta 1998, do sveže pečenih zastavonoš power metala!
Set lista pa odlična. Konkretno namešana in kljub petim novim skladbam, s težiščem na zgodnjih albumih HammerFall kariere. Zlasti so se v tem oziru odprla oboževalcem skupine v dvorani nebesa in raj na Zemlji, po novi Dia De Los Muertos, saj je temu sledila HammerFall klasika na klasiko, do konca večera. Zlasti sta prijetno popestrili repertoar Steel Meets Steel in Dragon Lies Bleeding, posebej antemične Riders On The Storm, Legacy Of Kings ter Let The Hammer Fall ter v zaključku regularnega dela vidnejša skladba albuma “Chapter V.” imenovana The Templar Flame. Sodelovanje publike in skupine je bilo naravnost neverjetno in potrjuje nedavna uspeha organizacij koncertih dogodkov metalske branže v Kinu Šiški z Amon Amarth in In Flames. Tudi sam pevec Jochim Cans se temu nikakor ni mogel načuditi in je na eni izmed točk celo dejal, da je ljubljanska publika na celotni turneji najboljša, kar so jih imeli HammerFall doslej. Koliko je bilo v tem namernega podžiganja in koliko resnice, ve sicer le Joachim, pa vseeno, z lahkoto bi mu to pot verjel, v kolikor je res mislil resno.
Bend pa polno “naoljen”. S Pontusom Norgrenom, ki je svoje dni med drugim služboval, kot Malmsteenov kitarski tehnik, so HammerFall v zadnjem času zadeli glavico na žebljico in naveza s prvo HammerFall ikono – slokim Oscarjem Dronjakom, deluje na odru naravnost fenomenalno. K temu prišteješ še odlično dnevno formo Joachima Cansa, ki je v Ljubljani ponudil resnično kakovostni vokalni performans in odščebetal ves repertoar na izjemnem nivoju (kot rojeni forntanm, ki je publiko vseskozi čvrsto držal ob sebi in kot sam vokalni glasbeni talent) ter na drugi strani klenost ritmične naveze Larsson/Johansson, pa je zmaga Templarjev zagotovljena. Anders Johansson, z bobnarsko utrdbo na podestu dvignjen nad vse, se je v lažjih točkah sicer kratkočasil na vse mogoče načine. Od tod tudi kakšna zamuda pri prehodih, vendar za uho povsem neboleče. Na eni izmed točk si je Anders popestril delo tudi tako, da je vstavil v usta bobnarsko palčko in s pestjo proste levice tolkel po levi ride čineli.
Bend je posebej nagradil evforijo množice tako, da je dodatek odprl s klasiko Glory To The Brave, kjer je narod znova osupnil z enovito hrupnostjo ob spremljavi Cansovih vokalnih delov. Manj zanimiv trenutek v izteku koncerta je ponudila klišejska nova in hitro pogrešljiva One More Time, medtem ko je ta vtis v celoti popravila pričakovana himna ob zaključku Hearts On Fire, ki je za veliki finale še enkrat več oživila enkratno metalsko vzdušje v Kinu Šiška. Zvok zelo dober preko koncerta, ne povsem izbalansiran (bobni so rahlo rinili v ospredje), a zelo, zelo zadovoljiv.
Zmagoslavna vrnitev Templarjev v Slovenijo se je strnila po uri in tričetrt ter pričarala eno izmed najboljših koncertnih izkušenj s HammerFall na odru, če ne kar najboljšo od kar spremljam skupino na odru v obdobju zadnjih desetih let (kar se tiče njihovih “indoor” predstav). Preprosto. Ko se zlijeta v eno fanovska gorečnost in pojava skupine v magijo enkratnega prepleta kemičnih vezi. In ko to skupina enkrat začuti, pritisne polno na plin, četudi je namazana z vsemi rutinskimi žavbami! In tokratni HammerFall nastop je sodil med tiste dogodke nepozabne metalske svečanosti, kakršnih si lahko v prihodnje na naših tleh le želimo!
avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Nina Grad
HAMMERFALL:
1.Patient Zero
2.Heeding The Call
3.Any Means Necessary
4.B.Y.H.
5.Blood Bound
6.Let’s Get It On
7.Last Man Standing
8.Renegade
9.Always Will Be
10.Dia De Los Muertos
11.Riders Of The Storm
12.Steel Meets Steel
13.Legacy Of Kings
14.Let The Hammer Fall
15.The Dragon Lies Bleeding
16.The Templar Flame
—dodatek—
17.Glory To The Brave
18.One More Time
19.Hearts On Fire
VICIOUS RUMORS:
1.Replicant / Digital Dictator
2.Minute To Kill
3.Murderball
4.Down To The Temple
5.Abandoned
6.Let the Garden Burn
7.Hellraiser
8.Soldiers of the Night
9.Don’t Wait For Me
