Prizorišče: Videm (Udine) / Castello di Udine (Piazzale del Castello) / Italija
Datum: torek, 26. 7. 2022
Angleški kitarski velemojster in inovator Steve Hackett se je s spremljevalnim bandom med aktualno turnejo oglasil v italijanskem Vidmu, ki je bil nam najbližja koncertna lokacija. Aktualna turneja je posvečena 45. obletnici izida koncertnega albuma »Seconds Out« (1977) iz bogate diskografije njegove nekdanje skupine Genesis. Čudovita lokacija lokalnega gradu v Vidmu je nudila skorajda idealne koncertne pogoje ter izjemno vzdušje za med ljubitelji progresivnega rocka izjemno cenjenega glasbenega umetnika in svetovnega popotnika, ki je med italijanskimi privrženci od nekdaj užival posebno spoštovanje. Glede na to, da je tokratni seznam koncertnih izvedb vseboval celotno izvedbo prej omenjenega kultnega koncertnega albuma, kar je pomenilo prevladujočo izvedbo Genesis zimzelenov in le eno izvedbo iz Hackettovega samostojnega opusa, se je obetalo vrhunsko in povsem neobičajno koncertno doživetje.
Spremljevalna ‘posadka’ enega izmed najbolj vplivnih rockovskih kitaristov preteklih petih desetletij, ki je, mimogrede, še vedno odlično ’ohranjen’ za svoja leta, je že vrsto let nespremenjena, saj klaviaturist Roger King (The Mute Gods) in pihalist Rob Townsend s Hackettom sodelujeta že več kot dvajset let. Povsem druga pesem sta poziciji bas kitarista in bobnarja, saj je v zadnjih nekaj letih prišlo znotraj ritem linije do določenih menjav. Bobnarski šampion Craig Blundell (ex-Steven Wilson, Pendragon, Lonely Robot) ter švedski basist Jonas Reingold (The Flower Kings, Kaipa, Karmakanic) sta se namreč Hackettovemu bandu pridružila pred tremi oziroma štirimi leti, vendar sta naglo našla dinamiko z ostalimi člani Hackettovega banda.
Z izjemnim talentom in karizmo obdarjeni švedskoameriški pevec Nad Sylvan je prav tako že dolgo v Hackettovem bandu. Izvedbo Genesis klasik si brez njega zaradi njegovega glasovne sorodnosti s Petrom Gabrielom in Philom Collinsom dandanes sploh ni več mogoče predstavljati. Kitaristka in pevka Amanda Lehman, ki je obenem tudi sestra Hackettove žene Jo, se od leta 2011 dalje na posameznih koncertnih izvedbah pojavlja samo še kot gostja. Njena vloga na koncertnih nastopih je majhna, vendar pomembna kot se je izkazalo tudi v tem večeru.
Vsi ljubitelji Genesis so v tem večeru nedvomno prišli na svoj račun, saj je gospod Hackett s svojo zvesto glasbeno tovarišijo izvajal celoten »Seconds Out« po originalnem vrstnem redu skladb in odigral nekaj dolgoletnih favoritov, ki jih sicer ne izvaja prav pogosto. »A Trick of the Tail« (1976) standard »Squonk«, zgodba o mitološkem bitju, ki večino svojega časa preživi ob pretakanju solz nad svojo groteskno podobo, je odprl nepozabno koncertno druženje z mojstrom Hackettom.
Steve in tovarišija so nas v trenutku navdušili z izjemno uigranostjo ter občasnim dodatkom jazzovskih aranžmajev ter solističnih vložkov, ki jih v originalnih verzijah Genesis skladb ni bilo. Za tovrstne ’razširjene’ verzije je bil zadolžen predvsem pihalist Townsend s svojim raznovrstnim naborom pihal, ki je vključeval klarinet, več vrst saksofonov, flavto in piščali. Njegova saksofonska solaža je pošteno osvežila najbolj poznano izvedbo tega večera, se pravi »I Know What I Like (In Your Wardrobe)«, ki je tudi tokrat vsebovala Sylvanovo brezhibno imitacijo nedeljskega kosca po teatralnem vzoru nepozabnega Petra Gabriela.
»Carpet Crawlers« oziroma »Carpet Crawl«, kot se včasih reče tej priljubljeni klasiki z nepozabne konceptualne mojstrovine »The Lamb Lies Down On Broadway« (1974), je po »Squonk« nadaljevala lirično tematiko o nenavadnih majhnih bitjih, ki se skrivajo pod robovi človeške podzavesti. Ta skladba prav tako velja za eno izmed najbolj priljubljenih med Genesis privrženci in uživa posebno nostalgičen status, saj je bila na novo posneta verzija iz leta 1999 poslednje studijsko dejanje klasične Genesis postave, ki je seveda vsebovala tudi gospoda Hacketta. Za dodatne vokalne harmonije sta dosledno skrbela kitarski mojster osebno ter Reingold, ki je po potrebi med posameznimi izvedbami menjal med ’običajno’ bas kitaro, dvanajststrunskim hibridom (z dvema vratovoma; kitara zgoraj, bas spodaj) ter ritem kitaro. Mojster Hackett se je, po svoji stari navadi, med določenimi koncertnimi trenutki, ko je v roke vzel akustično kitaro, usedel na barski stolček, seveda pa okoli njegovih ramen ni manjkal tudi obvezni šal, ki je že vrsto let del njegovega koncertnega imidža.
»Robbery, Assault & Battery«, štorija o neuspešnem vlomilcu, vsekakor spada med Genesis standarde, ki jih gospod Hackett izvaja zelo redko, tako, da smo še toliko bolj uživali ob njegovi izvedbi med katero je imel Sylvan precej zahtevno vokalno nalogo, kar se je v tem večeru sicer še večkrat ponovilo. Romantične duše so prišle na svoj račun med izvedbo nostalgičnega »Afterglow«, ki je bil, v skladu z izvornim »Seconds Out« seznamom, edini »Wind & Wuthering« (1976) standard tega koncertnega nastopa, medtem ko so progrockovski gurmani uživali predvsem ob izjemni izvedbi »Selling England By the Pound« (1973) zimzelena »Firth of Fifth«, ki je vseboval enega izmed najbolj razvpitih klavirskih uvodov ter kitarskih solaž v zgodovini progresivnega rocka.
Po izjemni izvedbi zimzelena »The Lamb Lies Down On Broadway«, uvodnega poglavja nenavadne zgodbe o Raelovem iskanju izginulega brata, se je koncert prevesil v svojo drugo polovico. Nastopajočim se je v vlogi glavne pevke in ritem kitaristke pridružila Amanda Lehman, ki nas je očarala z izjemno vokalno izvedbo melotronsko usmerjene mojstrovine »Shadow of the Hierophant«. Ep o religioznem liku iz tarot kart je bil v tem večeru edini standard iz Hackettove samostojne zakladnice. Izbor je bil več kot posrečen, saj je po mnenju mnogih pristašev Hackettove glasbe to ena izmed njegovih najboljših stvaritev, ki je po strukturi in ambientu zelo sorodna največjim Genesis mojstrovinam. Amanda je v tem večeru, če se upošteva vsa naša dozdajšnja koncertna srečanja z njo, najboljše ujela vokalno magijo z originalne verzije te epske mojstrovine, ki jo je leta 1975 na Hackettovem prvencu »Voyage of the Acolyte« odpela Sally Oldfield, sestra slovitega Mikea Oldfielda.
Vsi tisti koncertni udeleženci, ki so že pozabili, da se na »Seconds Out« nahaja zgolj skrajšana, zaključna sekcija »Nursery Cryme« (1971) klasike »The Musical Box« o predsmrtnih blodnjah pohotnega starca, so bili nekoliko razočarani nad njeno kratko dolžino dokler se niso spomnili, da je šlo za dosledno posnemanje verzije z omenjenega koncertnega albuma. Nad si, kot običajno, tudi tokrat na obraz ni nadel starčevske in lisičje maske, saj je bil Peter Gabriel en in edinstven. Sledil je vrhunec tega koncertnega večera z neverjetno smelo izvedbo nepozabnega superepa »Supper’s Ready«, ki je bil tokrat edina izvedba z mojstrovine »Foxtrot« (1972). Izvedba te kolosalne (post)apokaliptične epopeje vselej predstavlja izjemen podvig tudi za tako prekaljene glasbenike kot so gospod Hackett in njegova tovarišija. V več kot dvajsetih minutah, ki so minile kot bi mignil, smo lahko uživali v dosledni izvedbi te z raznobarvnimi sekcijami posejane epske avanture, ki je vsebovala tudi nekaj krajših, dodatnih aranžmajev na pihalih in solističnih improvizacij.
S tem pa izvedb epskih poslastic iz Genesis zakladnice v tem večeru še zdaleč ni bilo konec, saj je sledila fenomenalne izvedba metafizičnega epa »The Cinema Show« o sila nenavadni izkušnji antičnega jasnovidca in Odisejevega znanca Terezija, ki je med drugim vsebovala petminutno Kingovo klaviatursko solažo. Temu je sledil krajši odmor nakar se je Hackettov band kmalu vrnil na oder ter odigral dih jemajočo verzijo »A Trick of The Tail« zimzelena »Dance On a Volcano«, ki je bil ob zaključku okronana z Blundellovim bobnarskim solo nastopom.
Brezhibni zaključek koncerta z jazzovsko usmerjeno poslastico »Los Endos« je vseboval še eno mojstrovo demonstracijo kitarske tehnike ’tepinga’, ki jo je populariziral pokojni Eddie Van Halen, čeprav je bil ravno mojster Hackett tisti, ki jo je na začetku sedemdesetih prvič začel uporabljati v svetu rock glasbe. Za zaključni verz se je Nadu pri petju vokalnih harmonij pridružila tudi Amanda, ki je Steveovi tovarišiji pomagala več kot uspešno izpeljati zaključek tega izjemnega koncertnega večera o katerem se bomo ljubitelji simfoničnega progresivnega rocka še dolgo pogovarjali ter o njem razmišljali s številnimi presežniki. Kdor je iz takšnih ali različnih razlogov ta koncert zamudil mu je lahko pošteno žal. ’Popravni izpit’ bo lahko imel 18. novembra, ko bo mojster Hackett nam najbližje nastopil v Padovi. Jesenska turneja bo, poleg izvedb nekaterih standardov iz samostojne kariere, vsebovala tudi celotno izvedbo Genesis mojstrovine »Foxtrot«, s katero bo Steve počastil petdeseto obletnico njenega izida.
Avtor: Peter Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Setlista:
1. Squonk
2. The Carpet Crawlers
3. Robbery, Assault and Battery
4. Afterglow
5. Firth of Fifth
6. I Know What I Like (In Your Wardrobe)
7. The Lamb Lies Down on Broadway
8. Shadow of the Hierophant
9. The Musical Box (Closing Section)
10. Supper’s Ready
11. The Cinema Show
—dodatek—
12. Dance on a Volcano
13. Drum Solo
14. Los Endos
