Založba: Insideout Music
Datum izida: 24. 7. 2020
Produkcija: Daniel Fagerström & Anton Sundell
Dolžina albuma: 43.23 min
Zvrst: Post-Rock/Progressive Metal
Ocena: 9.5/10
Gösta Berlings Saga, so švedska vseinstrumentalna zasedba, ki deluje dvajset let in je v letošnjem letu izdala še svoj šesti studijski album »Konkret Musik«. To je po »ET EX«, ki je izšel pred dvema letoma in s katerim so se Gösta Berlings Saga polagoma oddaljili od svoje podzemne, a progresivne drže glasbenega eksperimentiranja, skupno drugi za založbo Insideout Music.
Novi album je dejansko konkreten odmik od vsega, kar so Gösta Berlings Saga počeli prej. V album »Konkret Musik« so uvozili kup sintetiziranih zvokov, ki jih prej ni bilo. V tako izrazitem obilju ne. Ne kakršnihkoli, pač pa retro zvenečih elektronskih zvokov, ki so se porajali v sedemdesetih in osemdesetih letih. Tej znatni obogatitvi zvočne kulise novo odkritih dimenzij aranžiranja, na trenutke pa tudi izrazitemu čudaštvu, se imajo v veliki meri zahvaliti producentu Danielu Fagerströmu, saj ima slednji v studiu kup najbolj čudaških rekvizitov, ki bi sodili naravnost v kak tehnološki muzej. Gotovo je Daniel Fagerström, ki je produciral že predhodni album skupine »ET EX«, odigral pomembno vlogo pri usmerjanju skupine, glede odmerjanja aranžerskih rešitev. Gösta Berlings Saga so to pot povečali znatno več pozornosti programiranju, da so dosegli na albumu pravšnjo atmosfero. V aranžiranju je kup dodanih zvočnih vzorcev oziroma zvočnih učinkov, ki nagovarjajo, kot bi prihajali iz kakšne starinske železarne, s čemer skupina krepi, poglablja in širi razpoloženjsko estetiko albuma. In ta je lahko na trenutke kar konkretno mrakobna. Skupina je konkretizirala kompozicije. Te so znatno krajše, kot je šlo pričakovati. Nekaj komadov je izrazito kratkih in delujejo kot nekakšni interludiji. V skladbi kot je Basement Traps se slišijo zvoki vplivov NDW in krautrocka, zvoki elektronske glasbe, ki so bili hit ob koncu sedemdesetih in spominjajo lahko na nekaj kar je počel David Bowie v berlinski trilogiji, ali na zvoke prvih treh Depeche Mode albumov.
Gösta Berlings Saga so s tem albumom dosegli naravnost to kar so želeli. Odlepili so se od vsebine preteklih izdelkov, skozi eksperimentiranje dosegli novo razvojno točko sebi lastnega artizma, odprli kup novih dimenzij, kar jim po novem ponuja več evolutivnih nastavkov prihodnje artistične nadgradnje. Obenem so dosegli izredno dobro uravnovešen album, ki vsebuje kup retro-nostalgičnih zvokov in jih prevedli v moderni, sebi lastni jezik, ezoterične zvočne estetike, ki je težko primerljiv s sodobnimi skupinami podobnega artističnega pajdašenja. Album je eklektičen. Težko ga je žanrsko okalupiti. Vsekakor je post-rockovski, obenem pa lahko nosi progresivni razvoj akordov oziroma kombinacijo tonov (zlasti skladbe Vinsta Guldklocka, To Never Return, Förbifart Stockholm) obenem zaznavne odseve tako space rocka, kot tudi psihadeličnosti, zna, pa biti tudi kibernetično in punkovsko zadrt (mračna otvoritev z Släpad, pospešena The Pugulist, ali Basement Traps), pri čemer pripenja za povrhu mimobežno odtenke noisea, kar je vpeto v progresivno stopnjevani Vinsta Guldklocka. Spet je tu lep kup zabavnega spogledovanja z resnično starimi elektronskimi zvoki, kot je to v krajših skladbah Close to Home (s pastelami zaznavne sorodnosti Jeanu Michellu Jarreu, obenem pa se vam lahko namuzne za povrhu vsega še naš Miha Kralj) in A Fucking Good Man. Obe dolgujeta zahvalo v navdihovanju tudi nad krautrockom, slednja izmed obeh naštetih, pa je sploh »zabaven retro nostalgičen izlet«, v katerem si ni težko predstavljati črno-belih posnetkov z Leonom Štukljem na bradlji. V tej skladbi je tonaliteta celo točkovno namerno teatralno popačena na način, kot bi poslušal posnetek stare kasete z raztegnjenim trakom, ali vinilno ploščo, ki se je ukrivila na soncu. Sploh zadnji del albuma oziroma sklepna triada (A Fucking Good Man, Förbifart Stockholm, A Question of Currency) popelje skozi starozvočno kulturo elektronike sedemdesetih v svečan, a misteriozen finalni teater albuma. Prednost tega album je v konkretiziranju minutaže kompozicij. »Konkret Musik« ne pozna časovne potrate. Album je neobremenjen s progresivno »mantro« po zahtevi komponiranja dolgih časovnih »kač«.
»Konkret Musik« je daleč najbolj izzivalen dosežek Gösta Berlings Saga kariere in nagovarja atmosferično tudi v smislu izvrstne podlage za filmski scenarij, kar sliši vkup z imenom skupine (izhaja iz istoimenske novele ter švedskega nemega filma posnetega leta 1924, s prvo vidnejšo vlogo Grete Garbo). Mračen, a svečan in zapeljiv album, poln misterijev in za leto 2020 poln zvočnega čudaštva ter neobičajnosti. Album, ki je obenem izrazito nalezljiv, poslušljiv in ki niti za hip ne »najeda« s potencialno nevarnostjo po dolgočasju nad multiplimi repeticijami vodilnih motivov. Bend je obenem z dodatnim tolkalistom prerasel v kvintet. Skratka. »Konkret Musik« je za Gösta Berlings Saga novo poglavje. Album, ki bo na slehernem koraku presenečal tako ljubitelje post-rocka, kot progresivnega rocka, nasploh pa vse tiste, ki iščete uravnovešeno zlitino čudaških podvigov zvočnega eksperimentiranja, a hkrati pravi katapult do »odklopa zavesti v neznano«, kar spremlja vseskozi nalezljiva muzikalna forma na pogonu lahkotne ritmike.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
01. Släpad (05:07)
02. Vinsta Guldklocka (04:41)
03. Basement Traps (02:39)
04. Close to Home (03:02)
05. Konkret Musik (04:14)
06. Closing Borders (00:59)
07. To Never Return (06:15)
08. Instrument VI (01:57)
09. The Pugilist (04:44)
10. A Fucking Good Man (01:45)
11. Förbifart Stockholm (04:22)
12. A Question of Currency (03:33)
Zasedba:
Alexander Skepp – bobni, tolkala
David Lundberg – Fender Rhodes, Mellotron, sintetizatorji
Gabriel Tapper – bas kitara, & Moog Taurus
Rasmus Booberg – kitara, sintetizatorji
Jesper Skarin – tolkala
