Lokacija: Cerkno / Star plac / Slovenija
Datum: petek, 17. 7. 2020
Še en zelo svež večer, ki smo ga imeli čast preživeti v Cerknem, nas je tja ponesel na krilih vznemirljive koncertne napovedi še enega v seriji »osamitvenih bitk proti Covid-19 virusu« in čemur je prilagojena tudi izpeljava programa letošnjega festivala Keltika. Šlo je za družni koncertni večer etno/art in jazz desanta s strani dveh trojic: Wild Strings Trio in Golnar & Mahan.
Dobrih deset minut preko devete, je znani glas Daria Corteseja napovedal odrski prihod zasedbe Wild Strings Trio v sestavi Petra Onderufova (violina), Toby Kuhn (čelo) in Aleksander Kuzmić (kitara). Mednarodni trio štirinajstih strun, je predstavil na svojem koncertu v lanskem oktobru izdani drugi dolgometražni album z naslovom »Bendjistan«. Tega je trio tudi obilno odigral na svojem koncertnem nastopu, ki je potrdil visoka pričakovanja. To je sotrk izredne tehnično izvedbene podkovanosti in kemičnega zaznavanja, ki ga je trio razvil na podlagi mnogih skupno odigranih koncertov svoje zavidljive poti nenehnega artističnega zorenja in izpopolnjevanja. Wild Strings Trio so absolutni posebneži, ki združujejo na edinstven način elemente klasične glasbe, etno folk melosa zlasti orientalskih vsebin ter jazza. Pri tem osupne njihova izvedbena moč. Vsa ta privlačna silovitost, ki jo trio razvije na odru in dejstvo s kakšno peresno lahkoto to dosega, s katerim trio pušča močne vtise in s katerimi prične poslušalec kaj hitro simpatizirati. Skladbe nosijo močan izpovedni karakter, skupina pa pristopa z neverjetno suverenostjo, ko se loteva njihove izvedbe. Vseskozi v zanosu in z velikim žarom čutne predanosti. Wild Strings Trio se lahko zavihtijo v tornado skokovitih in slikovitih erupcij neverjetno harmoniziranega dopolnjevanja skozi hitrostno eruptivnost same izvedbo, kar pa lahko v slehernem trenutku tudi slikovito spreobrne tako, da se zaziblje v nedrja milozvočnih kolažev, kjer je zahtevana znatnejša mera rahločutnosti. Bend zelo spretno izkorišča trik s katerim intenzivira vzdušja. Tako se oprime motiva, ki ga iz kroga v krog igra vse bolj intenzivno in na poskok, obenem pa lahko hitrostno intenzivira tudi sam ritem. Dopolnjevanje je fenomenalno in »interna« odrska komunikacija na meji intuitivnega zaznavanja, čeprav je jasno, da moraš biti z glavo zelo pri stvari, ko se lotevaš tako zahtevne fuzije. Odrska eksekucija odigranega materiala je osupljiva v prostosučni kinetiki ter kombinaciji hitrosti in natančnosti, ki jo generirajo člani tria. Bend je z vedrino in kipečim žarom dodobra razvnel občinstvo ter pripravil več kot ugodna tla za nastop izvajalca, ki je sledil. Wild Strings Trio, so s koncertom v Cerknem pokazali, da ohranjajo pedigre velikih svetovni estetov in romarjev v veščini fuzije raznolikosti etno melosa s klasično, pa tudi jazzovsko zabelo. Ostajajo namreč slikoviti glasbeni bardi, ki te z intenzivno predstavo hipoma začarajo in odpeljejo v svoj edinstven glasbeni svet »Bendjistan«!
Golnar & Mahan! To nista priimka, pač pa žensko in moško ime. Gre pravzaprav za trio, ki ga tvorijo iranski glasbeniki, z domicilom delovanja v Avstriji in sicer: Golnar Shahyar (vokal, klaviature), Mahan Mirarab (kitara) in bobnar/tolkalist Amir Wahba. Glede na predhodne napovedi, je predstavljal tudi ta nastop vrsto petkove večerne slaščice. Zasnovan povsem drugače, kot predhodna skupina. Z obiljem nastavkov tudi za možno podajanje na polje avantgardne glasbe, v prvi vrsti pa je zasedba pričarala svojevrstno izkušnjo svobodoljubnega artističnega avanturizma v fuziji prvin tradicionalnega ljudskega perzijskega melosa z variacijami jazz glasbe. Že samo ta iztočna kolizija njihove glasbene formatiranosti, je generator absolutnega eklekticizma, s katerim je tako duhovito oprtan trio.
Kako cenjen je v mednarodnem oziru Mahan Mirabab, izkazujejo številna sodelovanja z vrhunskimi jazzovskim glasbeniki, kamor sodi tudi njegovo sodelovanje s slovenskim komponistom in (premiernim) basistom Robertom Jukičem. Njegova percepcija jazza voljno vsrkava slikovito kontrastnost etno glasbe, vse od »Arabesk« (Perzija, Turčija, Kurdistan,…), pa tja do motivov s črne afriške celine. Z Golnar sta nedavno posnela in izdala svoj skupni album »Derakht«, ki je bil v Cerknem tega večera tudi slikovito predstavljen.
Mahan Mirabab se je predstavil kot izredno pretanjen kitarist, ki se oklepa v enakovredni meri tudi igranja vzdolž kitarskega vratu brez prečk, pri čemer prednjači raba akustičnih zvokov. Zato pretežno uporablja kitaro z dvema vratovoma. En ima prečke, drugi jih pač nima. Njegova igra je gotovo edinstvena mešanica atonalnih figur iz sveta jazza, ki pa prizemljeno sobivajo v momentih etno izletov, kot tudi silno preprostih in muzikalno nalezljivih linij, katerih se kitarist občasno polasti. Rezultat je dokaj nepredvidljiv razvoj dogodkov na odru. Vendar pa sam Mirabab zelo verjetno ne bi bil tako zanimiv, če mu na odru ne bi delala družbo izjemna pevka Golnar Shahyar, za katero je delovalo, kot da njena eksekucija ne pozna prav nobene vokalne omejitve v poljubnih manevrih interpretacije. Ob tradicionalnih napevih arabskega leska, je njen vokal večkrat deloval skozi improvizirane linije v funkciji dodatnega instrumenta s katerim je dodajala izrazoslovju Wahbe in Mirababa slikoviti spekter emocij in strasti ter zvrhano mero kontemplativnih harmonij, kar je med nastopom tria intenziviralo slikovitost izpovednih kontrastov. Neverjetno je kakšno prožnost razvija ta pevka na odru in kako vseprisotna je s svojo izpovedno silovitostjo, pa tudi neverjetno milino in koprnenjem. Njena vokalna eksekucija je prevzemala gorišče koncertnega nastopa in Golnar je dobesedno osupnila s svojo slikovito vokalno briljanco. Trio poseduje torej tisti teatralni učinek nepričakovanega šoka, ki skozi nastop vseskozi polno navdušuje in drži poslušalca zavoljo izvedbene intenzivnosti vseskozi čvrsto ob sebi. Skratka dopolnjevanje Mahana in Golnar je enkratno izkustvo, ki te preprosto očara.
Koncert se je odvrtel hipoma. Preprosto. Zavoljo svoje intenzitete, ki jo tako dinamično in ognjevito povzemajo silnice vseh treh gradnikov te svojevrstne glasbene avanture. S samoniklo značajsko naravo, neobvladljivo divjostjo, katere mejo poznajo in določajo le ti trije glasbeniki in nad vsem izpovedno nenavadnostjo, ki jo generira notranjost artistične izzivalnosti glasbenikov, je ta slikovita trojka, sredi Cerknega pričarala še eno vrhunsko koncertno izkustvo.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
