Gojira znova navdušili v Zagrebu!

Lokacija: Zagreb / Dom Sportova / Hrvaška

Darum: sobota, 30. 7. 2022

»Končno!«, si je marsikdo rekel, ko je dočakal francosko senzacijo Gojiro v bližini Slovenije. Resda se skupina še vedno ni uspela ustaviti v Sloveniji, vendar pa je Zagreb le tako blizu, da so prišli mnogi na svoj račun. Pričakovanja nad samim koncertom so bila opravičena, obenem še toliko večja, ker je bil koncert prestavljen zaradi COVID ukrepov. Pred dvorano Dom Sportova se ja nabralo na tisoče obiskovalcev. Le-ti so prišli v večjem številu tudi iz Slovenije. Konec koncev so bili Gojira leta in leta najbolj zaželena skupina na festivalu Metaldays, a ta želja ni bila nikoli uslišana. Hrvaško prestolnico pa so Gojira tokrat obiskali drugič, a prvič kot glavna skupina.

Gojiro so na turneji spremljali novozelandski Alien Weaponry in angleški Employed to Serve. Gre seveda za mlade obetavne skupine, čeprav Alien Weaponry ni potrebno posebej predstavljati, ker so že igrali v Sloveniji in imeli nazadnje na Metaldays 2019 ogromno podpornikov.

Vrata v dvorano so bila odprta že ob sedmih, pivo je teklo v potokih, prvi obiskovalci pa so zasedli prve »bojne« linije in tako dali priložnost predskupini Employed to Serve. Angleški kvintet ima za seboj že nekaj albumov in seveda tudi koncertne kilometrine. Godba je izpadla precej kaotično, še posebej zaradi kričečega ženskega vokala. S samo glasbo so se dotaknili mnogih žanrov, zdelo se je kot miks kaotičnega hardcora, groove/thrash metala in tudi death metala. Employed to Serve so delovali z nekaterimi udarnimi deli prepričljivo in suvereno, a občasno tudi zmedeno, kot da skupina ne ve, kaj bi pravzaprav rada igrala, zato so bili na koncu prisotni malce bolj mešani občutki. No, pa tudi sam zvok ni bil ravno dober.

Alien Weaponry so pa zadnjem obisku v Evropi še bolj pridobili na popularnosti. Skupina je vmes posnela drugi album Tangaroa, s katerega je bilo odigranih tudi nekaj skladb. Prav tako se je občinstvu predstavil tudi nov basist. Alien Weaponry so predvsem poznani po tem, da so v svojo glasbo vpletli maorska besedila in napeve. S samo glasbo sicer ne odkrivajo tople vode. Skupina se drži nekih thrash/metalcore smernic z občasnimi breakdowni, kar je pa daleč od inovativnosti. Vendar je treba skupina priznat, da so na odru zelo energični. Vsekakor se skupini vidi, da uživa v svojem delu, in če bodo fantje še naprej tako vztrajali, bodo še naprej plezali po lestvici popularnosti. Prav tako pa jih zelo dobro sprejela publika, ki je že skakala, občasno pa je padel tudi kakšen moshpit. Ogrevanje za glavnega akterja je bilo torej precej intenzivno.

Preden so na oder stopili francoski težkokategorniki, je na oder padel zastor, na katerem so bile projekcije simbolov z zadnjega albuma Fortitude (recenzija TUKAJ), ki je izšel lansko leto. Po približno tre minutah odštevanja na projekciji je zastor padel, Gojira pa so pričeli z eksplozivno skladbo Born for One Thing z aktualnega albuma, kar je že zaradi same rušilnosti več kot primerna za otvoritev koncerta, za katerega se je lahko predvidelo, da bo precej intenziven. V zelo kratkem času so Gojira dokazali, zakaj so danes ena najbolj vročih zasedb na metal sceni. Skladba Backbone z album From Mars To Sirius je pognala celo dvorano v divjanje, po zraku pa so leteli napihljivi kiti/delfini za na plažo.  

Z vsako naslednjo skladbo so Gojira potrjevali, zakaj se jih drži tak sloves. Skupina je uigrana, ritmično natančna, skladbe pa imajo kljub udarnosti in tehničnosti dovolj močne refrene, ki jih je publika prepevala. Predvsem zadnji albumi so naravnani bolj komercialno in so skladbe temu primerno bolj preproste. Resda tudi stari material ni izostal, vendar ga je bilo precej manj kot na prejšnjih koncertih. A vseeno je treba pohvaliti, da je skupina v repertoarju pustila skladbo Love z breakdown dodatkom skladbe Remembrance. Med drugim je bil tudi odigran Flying Whales z The Mars to Sirius, medtem ko je bil album The Way of All Flesh bolj kot ne puščen na strani z izjemo skladbe Toxic Garbage Island. A v ospredju je bila logično promocija albuma Fortitude. Gojira so šele letos lahko konkretno začeli predstavljati material z omenjenega izdelka in treba je priznati, da se je zadeva odlično prijela. Skladbe Hold On, Grind in Another World so bile dobro sprejete. Publika je ves čas divjala. V osrednjem delu na parterju je bilo tako nabito, da so se mnogi podali raje na tribune, kjer so prišli do zraka. Dom Sportova očitno tu ni bil najboljša izbira, ker je bil tudi parter premajhen, predvsem pa kot je znano za športno dvorano ne najboljša izbira za kvaliteten zvok. Je pa treba pohvaliti stroboskop, ki je bil zelo pester in raznolik, kar je resnično dodalo veliko k samemu koncertu in pravzaprav tudi nadgradilo odigrane skladbe.

Gojira se lahko pohvalijo z odlično uigranostjo, še posebej je blestel bobnar Mario Duplantier, ki je med drugim komuniciral s publiko z napisoma »Jebeno vas ne čujem« in »Savršeno«. A kaj pretirano zgovorna skupina Gojira niso. Joe Duplantier, vokalist in kitarist zasedbe, je izmenjal nekaj besed, a daljših nagovorov ni bilo. Je pa dober animator, ker pri skladbi The Chant je publika prepevala napev kot na kakšni nogometni tekmi. Na tej točki, ko so začeli padat konfeti, se ni zdelo, da so Gojira ravno predstavniki ekstremnega metala, temveč bolj MTV rock senzacija, ki dela glasbo za masovko. Vendar okusi so različni, The Chant je mnogim predstavljal tudi vrhunec večera. Malo bolj v stilu Gojire se zaključil reden del s skladbo The Gift of Guilt z albuma L’Enfant Sauvage, kjer se je združila melanholija in tehničnost z veliko tappingov na kitari. Vsekakor več kot soliden zaključek.

Za sklepni del pa so se Gojira vrnili z novitetami, kar je lahko za dolgoletnega oboževalca pustilo tudi grenak priokus. Skladbi New Found in Amazonia sta bili odigrani korektno, a to nekako ni bila ravno tista češnjica na vrhu tortice, ki bi jo lahko od skupine s precej pestro diskografijo pričakovali. Brez očitkov ne gre, a očitno so začeli tudi Gojira staviti na neko cono udobja, podobno kot z aktualnimi albumom.

Gojira so v Zagrebu opravičili svoj sloves z energičnim nastopom, udarnostjo in pompoznostjo. Skupina je še vedno na vrhu svojih moči in v tem primeru bi si želeli čimprejšnjega povratka s kakšno dodatno poslastico v repertoarju.

Fotografije: Nina Grad