Nastopajoči: Jernej Zoran & Ministrstvo Resnice / Fed Horses
Lokacija: Ljubljana / Ljubljanski grad / Slovenija
Datum: sreda, 29.05.2019
Leto se obrne, na sporedu se zvrsti novi GodiBodi festival. Že drugo leto zapored na ljubljanskem gradu. Prvi dan je bil obarvan celo bolj rokersko, kot si človek glede na vodilo glasbene zadruge Celinka, upa pomisliti. Res da je čislani Celinkin šef Janez Dovč uvodoma napovedal, da bo večer obarvan v pop in folk maniri, a je vhod navite Telecaster kitare podprte z dodatno ritem kitaro v režiji Jerneja Zorana ter njegovega Ministrstva Resnice, na čelu z vokalistko Nino Radkovič, vnesel na festival čvrst rockovski pečat. Jernej je s svojo ekipo predstavljal sveže izdani album »Stik«, s katerim ohranja neverjetno prodornost, kar se prepričljivega komponiranja tiče ter vzdržuje konstantnost odličnih studijskih izdaj. Mož se idejno ne iztroši. Za Jerneja je fascinantno spoznanje, da zna plasirati na radio skladbo, ki je oblikovno zapisana klasični rock in pop estetiki osemdesetih, a dozirana s takšno muzikaličnostjo, da lahko na radiu izredno dobro prime. Vedno. In ta visoko kreativna navdahnjenost dolenjskega glasbenika in umetnika, nikakor ne pušča na cedilu.
Jernej Zoran je z ekipo pripravil nekakšen »best of« scenarij, dostavil tudi dva instrumentala, pa tudi nekaj artistično nadgrajenih trenutkov s časov kariere, ko je igral pri Društvu mrtvih pesnikov. Nina Radkovič je prevzemala s svojo vokalno eleganco ter izredno vpetostjo, v aranžmaje skladb, tako tistih, ki jih na Zoranovih albumih pojejo njene predhodnice, kot seveda aktualnih, se pravi z albuma »Stik«. Zoran je od vselej znal poskrbeti za to, da so z njim sodelovale odlične vokalistke in tudi z Nino je zadel naravnost v sredino tarče. Bend je izkazal nekaj izvedbene ranljivosti zlasti v času, ko je Marku Verbiču razneslo struno, pa tudi kasneje, ko je sicer že saniral situacijo, a njegov Telecaster nikakor ni sprejel pojma uglašenosti na zadovoljivo raven. »Razpad sistema« in ponovitev skladbe znova od začetka priča o tem, da skupina v zadnje pol leta ni mnogo igrala, saj se je Zoran osredotočal na snemanje novega studijskega izdelka, ki v svoji kvaliteti še naprej vzdržuje Zoranovo idejno prodornost, pronicljivost ter umetniško integriteto. Je pa Jernej prav v zaključku nastopa »razvalil« s podaljšano izhodno solažo v sklepni Poljubi me in tako enkrat več znova dokazal, da gre za enega najimenitnejših slovenskih braniteljev biblije in postulatov o šeststrunski teoriji, urjenih po klasični rockovski (beri: »blues meets David Gilmour«) branži.
Fed Horses je skupina, ki v zadnjem obdobju res veliko nastopa. So zelo iskani. Vsepovsod. Postajajo vse bolj priljubljeni, to pa je izkazala tudi pogosta rotacija njihove glasbe na naših domačih vodilnih radijskih postajah. Da veliko nastopajo, je izkazal tudi nastop skupine v sklopu prvega dne letošnje izdaje festivala sodobne avtorske in etno glasbe GodiBodi. Nastop zasedbe je vseskozi krasila neverjetna uigranost ter nenehno, izrazita in vse prisotna kemija čvrstih vezi učinkovanja gradnikov zvoka, na čelu z markantnim, čutnim in podoživetim vokalom Urše Mihevc. Tudi zvočna slika je bila izredno dobro postavljena, bend pa je poleg petih skladb EPja »Sinner«, odigral tudi nove skladbe, kot sta uvodna Sprememba ter seveda Ti ne poznaš konjev, s katero so kandidirali na EMI in se potegovali za nastop na Evroviziji. Zares predstava, ki ji ne gre prav ničesar očitati. To kar smo uspeli izkusiti je izredno artistično zorenje ekipe, ki je svoj lani izdani EP v samoevoluciji že artistično prerasla, očitno pa je tudi to, da se pomika na polja ustvarjanja avtorskih skladb v slovenskem jeziku. Nenehna zbranost, konciznost, čvrst fokus seksteta. Jure na levi obdan z efekti, mojster mičnega kitarskega minimalizma, a prodornih »šumov«, ornamentov, efektiranja ter debeljenja zvočnega zidu, je tako nenehno izkazoval izredno pretanjenost. Tudi v trenutkih, ko je oprtal akustično kitaro in več Pedal steel (Ti ne poznaš konjev). Vse klapa. Prepleti z violino Daniela Bogataja (ta je skrbel tudi za dodatno ritem kitaro), nadalje podprtost z zvoki električnega klavirja ter Hammonda, klaviaturista Mitje Kavčiča. Vse prisotna in prodorna bas kitara Roka Škrlja, ki je sicer bil na odru postavljen skoraj nevidno v ozadje, a je zvok njegove bas kitare nagovarjal z neverjetno prezenco in pečatnim kontrastom, s katerim je barval karakter skladb ter se odlično ujemal z ritmično opornico, bobnarskega novinca Jureta Mačka. Slednji je z bobnarsko predstavo dokazal, da se je kaj hitro popolnoma vklopil v glasbeno vizionarstvo skupine. Bend je za piko na »i« izvedel tudi predelavo skladbe Voda, ki v izvirniku pripada Dan D. V sebi lastni maniri jo je predrugačil (za svečan uvod je poskrbel tudi Jure s svojim bobnarskim “kotlom”) , pri čemer je vedno znova in znova prevzemalo pozornost izredno petje fascinantne Urše Mihevc, ki je s svojo vokalno izdelanostjo, polno čutnosti, prožnosti, oprtane s strastmi (tudi brhko hrepeneče miline), večkrat začarala publiko.
Prvi dan letošnje izdaje festivala GodiBodi se je tako urno sklenil. Sledijo še trije. Vsak med njimi je svoja štorija! Vsak med njimi zgodba o tem, kako pronicljivo prodorni in idejno sveži smo lahko Slovenci, ko ustvarjamo lastno avtorsko glasbo.
avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik
