Globalni duh Depeche Mode v Stožicah (2017)

Nina Nazadnje spremenjeno Dec 12, 2024

foto: NINA GRAD 2017

Depeche Mode
14. 5. 2017
Ljubljana / Arena Stožice / Slovenija

Ob napovedi nove in skupno že štirinajste studijske plošče, kultne britanske elektro rock zasedbe Depeche Mode z naslovom “Spirit”, je med mnogimi oboževalci konkretno zavrelo. Še dodatno pa so Dave Gahan, Martin Gore in Andy Fletcher oboževalce zakurili z najavo turneje, ki so jo za to priložnost poimenoval “Global Spirit”. Med datumi pa so se, na veliko veselje slovenskega dela občinstva, pojavile tudi Ljubljanske Stožice.

Enajst let je že minilo, ko so, takrat na enem zadnjih koncertov na razprodanem Bežigrajskem stadionu, Depeche Mode predstavljali eno njihovih najbolj prepoznavnih plošč “Playing the Angel”. Na slovenskih oboževalcih so takrat ob ogrevanju s predskupino Placebo pustili čudovit vtis. V vmesnem času so Depeche Mode izdali še dve plošči. “Sounds of the Universe” izdano leta 2009 in “Delta Machine” izdano leta 2013. Turneje Slovenci ob teh dveh albumih žal nismo bili deležni, zato je bila ekspresna prodaja vstopnic ob najavi koncerta v Stožicah, kljub razmeroma visoki ceni, pričakovana. Pojavi se vprašanje:”Je bilo vse to navdušenje ob najavi novega albuma in koncerta v Ljubljanskih Stožicah upravičeno? Odgovor je suveren:”DA!”

Ob 19:45 je z ogrevanjem publike začel eksperimentalni Danski indie rock dvojec z imenom Raveonettes. Slovencem dokaj neznani duet v zasedbi Sun Rose Wagner in Sharin Foo, katerima na koncertih pomaga še bobnar je z dokaj monotonim repertuarjem solidno opravil svojo nalogo priprave odra na glavne zvezde večera. Ob 20:30 uri so Danci oder zapustili in ob spremljavi elektronske glasbe tehnikom prepustili pripravo odra Depeche Mode.

Ob 21:00 uri je bil čas da navdušena publika dobi to po kar je prišla. Po uvodnem napovedniku v obliki skladbe “Revolution” legendarnih Beatlesov so na oder so stopili Andy Fletcher, Martin Gore ter Christian Eigner (bobni) in Peter Gordeno (klaviature), katera že dolga leta kot spremljevalni duet dopolnjujeta legendarne Britance. Dočakali smo še ikono oderske prezence, Davida Gahana in koncert se je s skladbo “Going Backwards”, z aktualne plošče, začel. Že ob uvodnih ritmih je bilo takoj jasno, da so sedeži na tribunah povsem nepomemben faktor, saj je publika takoj vstala in svojih sedežev do konca koncerta ni več zasedla. Po prvi skladbi z nove, dokaj politično nastrojene plošče “Spirit”, je sledila še druga nova skladba z naslovom “So Much Love”. Depeche Mode so nas nato vrnili v starejše plošče z “Barrel of a Gun” s kultnega albuma “Ultra”, ter izredno minimalistično, a hkrati neverjetno poslušljivo priredbo “A Pain That I´m Used To”, s plošče “Playing the angel”.

S “Corrupt” so se Dave in kompanija spomnili plošče “Sounds of the Universe” nato pa šli še dlje v svoje spomine ustvarjanja s skladbo “In Your Room”, katera je bila leta 1993 izdana na plošči “Songs of Faith and Devotion”. Sledila je še starejša, na plošči “Violator” izdana skladba “World in My Eyes”. Vrnili so se k aktualni plošči s skladbo “Cover Me”. Oder je glavna karizma in kot droga nalezljivi Dave, za dve skladbi prepustil Martinu, kateri je tempo malenkost umiril s skladbo “Home”, nato pa publiko v popolno ekstazo zapeljal s prirejeno akustično izvedbo 31 let stare skladbe “A Question of Lust”. Svoj aktualni uporniški duh sistemu je s skladbama z aktualne plošče ponovno prevzel Dave in predstavil “Poison Heart” ter “Where´s the Revolution”. Z novim uvodnim delom podkrepljena “Wrong” nas je ponovno spomnila na ploščo “Sounds of the universe”, nastopil pa je čas, da nas Depeche Mode popolnoma prevzamejo z vsem najbolj znanimi skladbami. Sledila sta “Everything counts” in “Stripped”. Ob kultni in hkrati eni najbolj poznanih skladb Depeche Mode “Enjoy the silence” z albuma “Violator” smo bili priča prizoru, ki ga v Stožicah lahko dosežejo samo največji od največjih. Publika je dejansko ponorela in prepričani smo, da v dvorani ni bilo ene osebe, ki ne bi podlega deliriju dogajanja na odru. Sledila je še “Never Let Me Down Again” s plošče “Music for the Masses” in Depeche Mode, so ob vzklikanju publike, prvič zapustili oder.

Kristalno jasno je bilo, da razgrete publike ne bodo zapustili brez zasluženega dodatka, v katerem nam je Martin uvodoma orosil oči s skladbo, ki se uvršča v sam vrhunec romantične poezije novega albuma, to je “Somebody”. Umirjeni tempo se je nadaljeval še s “Walking in My Shoes”, nato pa so se Depeche Mode, ob projekciji črne zastave, priklonili svojemu idolu Davidu Bowieju z njegovo skladbo “Heroes”. Trenutek, ki te enostavno ne pusti ravnodušnega in tako potezo izredno cenimo.

Nastopil je še čas, da Depeche Mode zaključijo kot največji. Začutili smo jih s skladbama, brez katerih si njihovega koncerta enostavno ne gre predstavljati. Ob “I Feel You” z novim uvodom in “Personal Jesus”, so Depeche Mode, po dobrih dveh urah, zaključili s koncertom v Ljubljanskih Stožicah.

Publika je na koncertu zagotovo dobila več, kot si je tiho nadejala (tudi v svojih najbolj mokrih sanjah). Mogoče zveni pretirano, vendar popolnoma drži. Ko se lahko ozreš po dvorani in začutiš delirij, ki ga celotna dvorana doživlja ob standardno dinamičnem gibanju in značilno prodornem vokalu 55. letnega Davea Gahana, ti postane vse jasno. Dejansko je publika dobila več, kot si je sploh želela in po kar je prišla. Če so se pred koncertom pojavili skeptiki, da se koncertne predstave skupine umirjajo, jim je koncertni spektakel v Stožicah z Depeche Mode le potrdil, da so se krepko zmotili. Z lahkoto lahko tudi potrdimo, da so presegli koncert leta 2006 za Bežigradom. Sicer pa Dave, Martin in Andy, svojim letom ne morejo ubežati. Očitno pa jim je uspelo ubežati nevarnosti, da bi slučajno pri svojih zrelih letih, pričeli energetsko presihati, ali na odru kazati vidne znake starostne skrhanosti. Dave je s svojo dinamiko prepričal, kot v svojih najbolj norih devedesetih. Martin pa s celostno kvaliteto tekstopisca, skladatelja, kitarista in vrhunskega vokalista dokazuje, da je pravzaprav, on lokomotiva celotnega benda. Ob samih začetkih in v devedesetih, so praktično predstavljali edino pravo uporniško elektronsko alternativo takratnim rock bendom. Z zadnjo ploščo pa se je z družbeno kritično nastrojenimi besedili uporništvo vrnilo, a na malce drugačen način. Njihov izgled in prezenca je mnogim predstavljal življenjski slog, ki so ga živeli v osemdesetih. Tisti, ki so jim Depeche Mode predstavljali inspiracijo v času teenagerstva, to je v osemdesetih, so tudi na tem koncertu, danes sredi krepke pete dekade na svojih plečih, podoživljali te čase uporništva, sicer brezskrbne ere rock’n’rolla, ki je za nami. Edina zamera je v bistvu dokaj smešna. Depeche Mode… Zakaj ste Slovence obšli s predhodnima dvema turnejama posvečenima promociji plošč “Sounds of the Universe” in “Delta Machine”? Premočno smo vas namreč pogrešali. Čakanje na novo turnejo skupne se je z zadnjim udarjenmi tonom in taktom v Stožicah, namreč že začelo! Ob videni energiji nas namreč nihče ne more prepričati, da je zgodba o Depeche Mode blizu svojega konca.

Depeche Mode so s tem koncertom v Ljubljanskih Stožicah dokazali, da so še vedno med največjimi virtuozi mešanja elektronike z rock glasbo. Izvedba, produkcija, in ne nazadnje, več kot soliden zvok sicer akustično katastrofalne dvorane Stožic, je vrgla rokavico prihajajočim letošnjim velikim koncertom v Sloveniji. Izziv se glasi takole: “Ali lahko katera skupina s svojo megalomansko produkcijo in na letošnjem obisku Stožic preseže, to kar so dostavili s svojim drugim obiskom v Sloveniji, večni in edinstveni Depeche Mode?”

Avtor: Klemen Udovč
Fotografije: Nina Grad