George Lynch, eden najbolj produktivnih rock glasbenikov, še zlasti kadar nanese debata o veščini obvladovanja šest strunske teorije in norčavih kitarskih akrobacij, s preko 40 let skladateljskih izkušenj, ter serijo albumov, ki jih je izdal z različnimi izvajalci in glasbeniki projekti, bo 20. 8. 2021 izdal svoj novi samostojni studijski album z naslovom “Seamless”, ki bo vse-instrumentalen. Za izid albuma bodo poskrbeli pri založbi Rat Pak Records.
Na albumu sta z Georgeom Lynchem sodelovala še bobnar Jimmy D’Anda in basist Eric Loiselle. Album “Seamless”, ki ga je po pričakovanju produciral George Lynch, bo dostopen v več različnih formatih in ga že lahko prednaročite.
Seznam skladb na albumu “Seamless” se glasi:
01. Quiver
02. Cola
03. TJ69
04. Death By A Thousand Licks
05. iThink
06. Sharks With Laser Beams
07. Octavia
08. Supersonic Hypnotic Groove Thing
09. Falling Apart
dodatne skladbe:
10. Blue Light Effect
11. House Of Eternal Return
12. The Weight
Na fotografiji: George Lynch (v ozadju bobnar Brian Tichy) med nastopom Lynch Mob 11. 11. 2010, v dunajskem klubu Szene (RockLine fotoarhiv 2006-2021, vse pravice pridržane). Celotno RockLine recenzijo tega koncerta lahko preberete TUKAJ!
Priznam, da se prav nič ne veselim. Sicer sem velik fan Lynchevega igranja, ampak v službi klasičnih rock pesmi, začinjenih z vokalom. Nekje konec osemdesetih me je sicer prijelo in sem nabavil cel kup shredderskih albumov, ampak me je hitro minilo. Satriani, Friedman, Becker, Howe, Tafolla, V.Moore in še kaj – skupno vsem tem albumom (z izjemo Satrianija) je, da se mi zdijo vsi komadi bolj ali manj enaki. Pa tudi Satrianijev fan nisem, oziroma vsaj ne fan njegove solo glasbe. Povsem druga pesem pa so seveda Chickenfoot – pri njih sem pa še kako die hard fan Satrianjeve igre.
Niti ne spomnim se, kdaj sem kupil zadnji čisti instrumental album, ampak najbrž pred kakšnimi tridesetimi leti.
Hej hej, dejansko štekam. Moj zadnji original je bil lansko leto kupljeni stari dobri “Surfing With An Alien” in to na vinilu – končno (ampak itak ,to je klasika – ta album bi moral biti v vsakem gospodinjstvu 🙂 ), CD je utonil v pozabo,… sicer se pa tud sam ne spominjam kdaj sem nazadnje kupil kak original kakšnega albuma v tem stilu. Tudi Gilbertovih ne, pa je nov album “Werevolves of….” spet špica.