Založba: Insideout Music
Datum izida: 14. 5. 2021
Produkcija: Frost*
Dolžina albuma: 53.16 min
Zvrst: Neo-Progressive Rock/Art Rock
Ocena: 9.0/10
Frost* je britanska art in neo-progresivna rock zasedba, za katero stojijo trije izjemni glasbeniki. Prvi je Jem Godfrey, dobitnik Ivory Novello nagrade za najbolje prodajani single leta 2006 in sicer za skladbo That’s My Goal, ki je bila uporabljena za glasbeno podlago v The X Factor – britanski televizijski bitki talentov. To je tudi človek, ki stoji v ozadju hitov pop zasedbe Atomic Kitten, pa tudi drugih pop ikon (mdr. Paul Young, Holly Johnson, Tony Hadley). Ta človek je leta 2012 reševal turnejo Joe Satrianija, ko je vskočil za krajši čas na pozicijo Mikea Kenellyja, isto leto je pomagal na turneji tudi Steveu Vaiu. Nadalje je tu mlajši izmed obeh Kingov, to je Nathan (It Bites), ki ‘frca’ bas kitaro po vzoru slovitega brata Marka Kinga. Mark je zaslovel še v osemdesetih s famozno art/pop senzacijo Level 42. Tretji član ekipe, pa je ‘vse prisotni’ kitarist John Mitchell, ki s svojo dejavnostjo na sceni že preko več kot dveh dekad, predstavlja enega silno pomembnih skalnih blokov, ki vzdržujejo nenehno živahen progresivno-rockovski utrip na tleh Velike Britanije četudi je le-to, po razcvetu v sedemdesetih, kompletno ‘ždrknilo’ v podtalje, ter postalo dostopno le tistim, ki jim je v letu 2021 še dano, da raziskujejo glasbo ‘z lastno glavo’. Vsi trije veljajo tudi za izredne zvočne inženirje in producente, ob tem, da so tudi odlični komponisti. Mitchell se je skozi leta razvil tudi v zelo dobrega vokalista.
Skratka, s triom ni šale. Nekoč kvintet, danes trio. Bend ni izdal pet let nobenega albuma. Odgovor je preprost. Posamezniki so prezaposleni s kupom različnih glasbenih projektov, »Day And Age« pa je tako komaj četrti Frost* album. Če vzamemo v precep samo Mitchlla, je ta posnel in izdal v vmesnem času petih let albume s Kino, Arena, še zlasti pa se je posvečal kreativnim manevrom vezanim na njegov novi projekt The Lonely Robot. V tem času je zagnal tudi svojo glasbeno založbo White Star Records. Ta se osredotoča na iskanje progresivnorockovskih talentov, ki se vedno znova in znova porajajo na Britanskem otočju, kot so mdr. Kepler Ten, Kyros, ali Voices From the Fuselage.
Trio se je odločil, da za novi album v ekipi ne bo več stalnega bobnarja. Tako se je za »Day And Age« povezal s tremi fenomenalnimi bobnarji, ki so triu pomagali v studiu. Kaz Rodriguez (Chaka Khan, Josh Groban), Darby Todd (The Darkness, Martin Barre) in Pat Mastelotto (Mister Mister, King Crimson, Ork), so ta imena, in ta imena govorijo sama zase.
Frost* so z albumom »Day And Age« spravili do tega dne od sebe gotovo najbolj zrel studijski dosežek. Nagovarjali so vselej posebno in za glasbene gurmane vselej privlačno, da pa glasbeno zorijo z leti, potrjuje posebej prodorno zlasti zadnjih pet let, ki so pretekla, od sicer konkretno drugačnega predhodnika o Godfreyevem osebno izpovednem konceptu krize srednjih let »Falling Satellites« (2016). Noro je, ko boste ugotovili, da album »Day And Age« ne potrebuje kitarskih solaž, ne nagovarja pa več občasno “alternativno”, kot pretekla dva studijska albuma. Da. Ob imenu John Mitchell, ta album ne potrebuje kitarskih solaž. Uvodna skladba, najdaljša skladba albuma, to je naslovna skladba, ne postreže v enajstih minutah prav nobene solaže, ponudi pa izjemno prodorno frazo, ki jo vodi izjemni ritmični »drive«, ki vas bo hipoma kupil. Deluje kot radiu prijazni hit, v katerem pa niti sekunda orjaških 11 minut ne dolgočasi. Komad se obrne kot bi trenil z očesom. Ta silno spretno speljani glavni motiv, ki zleze takoj pod kožo, se ponovi v zaključnem delu skladbe Kill The Orchestra.
A gremo po vrsti. Da se celostna slika oriše še bolj celovito, je vredno omeniti tudi to v kakšnem okolju je bil album sneman, pa tudi komponiran. Trio se je januarja 2020 podal v studio nameščen v obalnem svetilniku kraja Dungeness v vzhodnem Sussexu. Sredi zime, ko te dnevno ‘oblizne’ komaj kak žarek dnevne svetlobe, oddaljeni 30 čevljev od morja, izpostavljeni tulečemu vetru, pljuskanju orjaških valov, prasketanju isker bližnje elektrarne ter bliskanju slepilnih snopov svetlobe svetilnika. Tu sta nastali skladbi Terrestrial in Repeat To Fade in glede na malo prej opisano, histerično vpitje Mitchlla v Repeat To Fade ‘uživajte vsi vi smrklji!!!’ v mikrofon, nikakor ne preseneča. Bend je ta moment ne le hotel, pač pa že kar moral prenesti na novi album. Zato je vibracija tega albuma na trenutke tudi bolj mračna. Britancem tega elementa ni težko priklicati v glasbo, a v oziru Frost, nagovarja mračnost to pot še intenzivneje. Rezultat je v vsem briljanten.
Novi Frost* album je konkretizirano ‘posodobljen’. Tu so talenti, nadalje neverjetna angažiranost Mitchlla v presledku vsega nekaj let znotraj projekta The Lonely Robot, ki prenaša marsikakšno komponistično in energetsko vibracijo na novi Frost* album. Prav s to aktivnostjo ohranja glasbenik odlično skladateljsko formo. Na »Day And Age« je močno prisotno tudi očitno estetsko produkcijsko pajdašenje z elementi retorike new wave/synth zvoka osemdesetih, kar gre tudi v kontekst naveze z novim generacijskim valom, kot so denimo aktualna dela skupine Kyros – v mislih imam zlasti novo Frost* skladbo The Boy Who Stood Still, ob čemer evocirajo novi Frost* celo duh tria Rush iz sredine osemdesetih. Skratka zelo pester, razgiban album, naphan z grabežljivo atmosfero, ki za šalo kliče in kreira mistiko, melanholijo. Gre za izjemno dovršen art rock album, ki deluje izpovedno enovito in kot koherentna energetska bomba, grabi s poudarjenim pomp drama teatrom. Kontrasti med gradniki zvoka so pretkano intenzivirani, zvočna narava izdelka sije v doseženem trodimenzionalnem ‘ventiliranju’ (dihanju). Glasbena krajina zvočne kulture albuma je polnokrvno izkoriščena in zapolnjena. Gre za album, ki se mu preprosto le predaš in te pelje, pelje, vodi. Takšne vrste artizma unikatne vrednosti, spremlja tudi narava albumov skupin in projektov: It Bites, Kino ter že omenjenega projekta The Lonely Robot. Slednja ugotovitev niti ni presenetljiva. To dejstvo je bilo potihoma pričakovano.
Kot pove naslov. Dan in starost. Zrelost pride z leti, osvetljena v dnevu, ki prinese edinstveni trenutek čudovite kontemplacije in čarobnega zaznavanja treh ‘glasbenih prevodnikov’. Privrženci skupine ter vseh izvajalcev omenjenih v tej recenziji, bodo brez nadaljnjega ‘besedičenja’ očarani.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Day And Age
2. Terrestrial
3. Waiting For The Lie
4. The Boy Who Stood Still
5. Island Life
6. Skywards
7. Kill The Orchestra
8. Repeat To Fade
Zasedba:
John Mitchell – vokal, kitara
Jem Godfrey – klaviature
Nathan King – bas kitara
Sodelujoči glasbeniki:
Pat Mastelotto – bobni
Kaz Rodriguez – bobni
Darby Todd – bobni
