Datum izida: 31.01.2019
Založba: In And Out Of Focus Records
Produkcija: Geert Scheijgrond, Thijs Van Leer in Udo Pannekeet
Dolžina: 52:41
Zvrst: progressive rock
Ocena: 7/10
Dolgoživi nizozemski progresivci Focus so se vrnili s svojim enajstim studijskim albumom, preprosto imenovanim »Focus 11«, kateri vsebuje natanko enajst skladb. Naslovnico na kateri je upodobljena stilizirana katedrala s koničastimi stolpi je oblikoval kultni progresivnorockovski oblikovalec naslovnic Roger Dean. Deanova naslovnica močno spominja na nekatera njegova starejša dela, še iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Ambientalni ‘retro’ pridih sedemdesetih je zaznaven tudi na levjem deležu »Focus 11« skladb, s to razliko, da ima večina del na njem nekoliko bolj očiten jazzovski pečat kot smo to od njih ponavadi vajeni.
Kdor je užival ob poslušanju prejšnjih treh Focus albumov bo zadovoljen tudi ob poslušanju »Focus 11«, ki je skorajda v celoti inštrumentalen album. Vokal poglavarja skupine, neugnanega flavtista in mojstra igranja Hammond orgel Thijsa Van Leera, je prisoten zgolj na eni skladbi, medtem ko je njegovo jodlanje to pot popolnoma odsotno. Kitarist Menno Gootjes je nadvse uspešen imitator kitarske tehnike njegovega slovitega predhodnika Jana Akkermana in je poleg Van Leerovih orgel in flavte ter jazzovskih zamahov dolgoletnega bobnarja Pierrea Van Der Lidna najbolj zaslužen, da ima levji delež kompozicij na albumu ambientalni pridih sedemdesetih.
Žal Focus enakega žara kot pri tako rekoč brezgrajnemu igranju inštrumentov niso imeli pri pisanju večine »Focus 11« kompozicij, ki, podobno kot dela s prehodnih treh albumov, ne dosegajo ravni njihovih zlatih časov, čeprav daleč od tega, da bi bilo kakšna skladba izrazito slaba, prej dolgočasna. Druga polovica albuma je nekoliko bolj zanimiva, predvsem na račun zaključnih del kot sta »Mare Nostrum« in »Focus 11«. Kakšnih ambicioznih prog epov na »Focus 11« ni moč najti. Prav tako se band na precejšnem odstotku del rad zateka k lahkotno obarvanemu, melodičnemu jazz rocku, ki po tehnični dovršenosti celo na trenutke nekoliko potegne na Steely Dan, vendar brez ustrezne globine in prefinjenosti.
O tem, da skladateljski navdih ni bil ena izmed vrlin »Focus 11« se lahko prepričamo že med poslušanjem uvodne skladbe »Who’s Calling?«. Slednja je zgolj prirejena in močno skrajšana verzija daljše istoimenske kompozicije, katero sta Van Leer in Akkerman posnela za skupni album »Focus« iz leta 1985. Skladbi »Winnie« in »Clair-Obscur« sta se prav tako že nahajali na predhodni izdaji in sicer na »The Focus Family Album« (2017), kar zgovorno priča o precejšnji skladateljski lenobnosti te kultne skupine iz dežele tulipanov in mlinov na veter.
Kdor aktivno spremlja sodobne Focus in je bil zadovoljen z njihovimi predhodnimi tremi studijskimi dosežki, bo na »Focus 11« našel veliko špasa za svojo dušo. Tisti, ki Focus najbolj cenijo zaradi njihovih klasičnih albumih kot so »Moving Waves (1971)«, »Focus III (1973)« in »Hamburger Concerto« (1974), pa bodo nad slišanim precej man impresionirani. Album je ambientalno lep in dovolj dober, da je primeren za spremljevalno podlago ob dolgočasnih opoldanskih opravilih, vendar za seboj ne pusti kakšnega globljega vtisa. Precejšnja skladateljska nenavdahnjenost pa je bistveni razlog zakaj je »Focus 11« kot celota še vedno daleč od ‘starih dobrih časov’.
Avtor: Peter Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Who’s Calling? (5:27)
2. Heaven (4:26)
3. Theodora Na Na Na (4:27)
4. How Many Miles? (4:48)
5. Mazzel (4:23)
6. Winnie (5:13)
7. Palindrome (5:33)
8. Clair-Obscur (3:14)
9. Mare Nostrum (5:08)
10. Final Analysis (3:51)
11. Focus 11 (6:11)
Focus:
Thijs van Leer – Hammond orgle, flavta, vokoder, vokal
Menno Gootjes – kitara
Udo Pannekeet – bas kitara
Pierre Van Der Linden – bobni, tolkala
