Založba: AFM Records
Datum izida: 4. 6. 2021
Produkcija: Flotsam And Jestsam (miks & mastering: Jacob Hansen)
Dolžina albuma: 53.44 min
Zvrst: Thrash Metal
Ocena: 9.5/10
Malo jih je ostalo, a tisti ki so obstali, grizejo in hrustajo, kot da za njimi ni skoraj 40 let prehojene glasbene poti. Znova smo pri stari šoli thrash metala. Severna Amerika, Arizona, Phoenix. Flotsam And Jetsam. Da, govora je o skupini najbolj znani po tisti zgodbi o Jasonu Newstedu, ki ga je Flotsam And Jetsam leta 1986 »ugrabila« Metallica, kot substitucijo za tragično preminulega basista Cliffa Burtona. Vsa ostala povest o seriji izvrstnih studijskih albumov, ki so jih Flotsam And Jetsam izdali, ob tem hipoma zbledi. Seriji, o kakršni lahko Metallica sanja že debelih 30 let.
Bend je skozi leta držal nad vodo vokalist Eric »A. K.« Knutson, Flotsam And Jetsam pa so tudi v nadaljevanju, skrbeli za zelo dobre studijske albume. Kako hitro beži čas odražajo navadno datumi izida albumov skupine. Bilo je še kot včeraj, ko je leta 2019 izšel »The End Of Chaos«, že je tu novi »Blood in The Water«, pri čemer se človek vpraša, kam hudiča sta se obrnili zadnji dve leti?
Dvanajst novih komadov, z novim basistom na krovu – to je Bill Bodily, ki je lani zamenjal Michaela Spencerja. Dinamit je tu. Ostaja v prebitkih in bend dostavlja znova vrhunski material. Osemdeseta imajo svojo zgodbo, a gledano generalno, zlasti v zrelostnem kreiranju kitarskih fraz, ki sobivajo v eksplozivni in vseskozi intenzivni navezi z razkošjem dinamične in neverjetno živahne ritem linije ter s še vedno izvrstnim vokalom Erica »A. K.« Knutsona na pročelju, je »Blood In The Water« strupeno hudičeva beštija, ki ne pušča za seboj preživelih. Overkill, Testament, Heathen, ter nad vsem triumfalno in neusahljivo kreativni Death Angel, so tisti thrash metalski fosili, ki brcajo z nezmanjšano močjo še danes in izdajajo odlične albume. V to druščino, pa mirne duše vštejemo tudi Flotsam And Jetsam.
Novi album sledi ogrodju predhodnika, kar je bilo pričakovano. V časovni izmeri je podobno dolg, vsebuje enako število točk. Ob tem pa deluje še kanček bolj zagrizeno in nepopustljivo, celo idejno bolj prožno in navdahnjeno, četudi sta med albumoma pretekli vsega dve leti in posebnih odklonov v smislu artistične nadgradnje, ni šlo pričakovati. Novemu albumu pa je prav to uspelo.
Prvi trije komadi so briljantno bliskajoči thrash metalski šus stare šole, ki trga glave in lomi vretenca. Ihte in srži ne primanjkuje, fraziranje je skrajno toksično, podprto z rožljanjem in uničujočim mikastenjem ritem linije ter nepopustljivim Knutsonovim bevskanjem. Kar priliva olja na ogenj so izjemno spevni refreni, ki prinašajo vselej učinkujoče briljanten kontrastni odklon in preskok vzdušij. Zaporedje skladb Blood in the Water, Burn the Sky in Brace the Impact je naravnost oglušujoče. Skvašeno je v maniri o kakršni privrženec stare šole thrash metala le sanja. Potem pa pride A Place To Die, ki ji zavidali tudi Iron Maiden v letih 1982-84. Ta moment je podaljšan na The Walls, kje ritem zjaše z najvišje predstave, Knutson pa razvija še naprej izjemno muzikalnost v svojih vokalnih linijah. Mračno, pogubno in v srži brezupnega dokončnega propada. Sveta in človeštva. Zidovi se rušijo.
Ti momenti niso nikakršno presenečenje. Tudi na obeh zadnjih Heathen albumih jih je nekaj in so zgolj refleksija glasbenih časov iz katerih dejansko ti legendarni thrash metal bendi izhajajo. Idejni preskoki med skladbami so močno zaznavni in album nagovarja nenehno v izjemno grabežljivem visoko oktanskem drvežu, kjer skupina drži poslušalca v nenehni napetosti apokaliptičnega drama teatra. Cry for the Dead nosi bombastičen kontrast med mirno kitico in ošiljeno naježenim refrenom. Komad skomponiran v tej maniri, odlično razelektri skrajno razbeljen uvodni tornado štirih absolutnih razbijačev. V vokalnem iztržku dosegajo Knutsonove linije prav v tej skladbi največ melodije.
Bend je tudi v drugi polovici albuma nepopustljiv. Tu je hitrostno nepopustljivi klofutač Grey Dragon, ali Reagression, kjer odseva fraziranje pravo rezgetanje brzostrelk, pa sklepna, najbolj razgibana kompozicija albuma Seven Seconds ’til the End of the World, ki je dobesedno refleksija tega kar nosi njen naslov. Popuščanja ni. »Blood in the Water« je neskromno povedano v ožjem izboru za thrash metal album leta. Da. Bere se čudno. Razume se kot pretiravanje. Vendar ni. Ob dejstvu, da je to že štirinajsti album skupine, je takšna trditev toliko bolj riskantna. A pije vodo. Definitivno. Od prve do zadnje sekunde je »Blood in the Water« izkaz neverjetno učinkujoče kemije postave zrelih in prekaljenih glasbenikov, ki igrajo navdušujoče ter se pri tem briljantno dopolnjujejo. Dolga je pot. Posejana večkrat s trnji in guljenjem prstov dokler kri ne udari izza nohtov. A tako to gre, ko si na pravi poti. Poti svojega srca. Poti svobode. Neukročen in predan svoji veri. To je album »Blood in the Water«. Neskromno ubija. V svoji celoti. Briljanten dosežek, ob boku prvih dveh albumov. A s konkretno »osvežitvijo«, ki jo prinesejo leta.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Blood In The Water
2. Burn The Sky
3. Brace For Impact
4. A Place To Die
5. The Walls
6. Cry For The Dead
7. The Wicked Hour
8. Too Many Lives
9. Grey Dragon
10. Reaggression
11. Undone
12. Seven Seconds ‘Til The End Of The World
Zasedba:
Eric “AK” Knutson – vokal
Steve Conley – kitara
Michael Gilbert – kitara
Bill Bodily – bas kitara
Ken K Mary – bobni
