Založba: Fishy Music Ltd.
Datum: 25. 9. 2020
Producent: Calum Malcolm
Dolžina album: 84.30 min
Zvrst: Neo-Progressive Rock / Art Rock
Ocena: 9/10
»Weltschmerz« je dolgo pričakovani poslovilni studiski album v režiji kultnega škotskega pevca, skladatelja, poeta in igralca Dereka Williama Dicka, bolj znanega pod umetniškim imenom Fish. Fish je »Weltscmerz«, ki je po besedah karizmatičnega pevca sklepno dejanje njegove bogate in razgibane glasbene kariere, z izjemo trenutno precej negotove poslovilne turneje v podporo novemu albumu, ustvarjal kar pet let. Leta 2018 je izdal do zdaj svoj edini ‘pravi’ EP z naslovom »A Parley of Angels« na katerem so se nahajale tudi tri skladbe, ki so ponovno izšle na »Weltschmerz« in je bil nekakšna priprava na enega izmed najbolj zanimivih in nenavadnih albumov njegove samostojne kariere, ki se je začela ‘davnega’ leta 1988, ko je zapustil legendarno progrockovsko skupino Marillion.
Naslov albuma je skovanka iz dveh nemških besed za melanholijo in izjemno utrujenost od vseh nabranih osebnih in svetovnih tegob, ki so dodatno obremenile Fishevo dušo v zadnjih nekaj letih. »Weltshmerz« je namreč zelo oseben album in večina besedil se nanaša na Fisheve lastne, dobre in slabe, izkušnje, ki so se nabrale v zadnjih petih letih. Med letoma 2015 in 2020 je namreč doživel očetovo smrt, hudo bolezen svoje 87-letne matere za katero morata po novem skrbeti skupaj z ženo, izvolitev Trumpa v Belo hišo, začetek vojne v Siriji, začetek begunske krize, zastrupitev s sepso, ki ga je skoraj stala življenje, operacijo hrbtenice in rok in osebno umetniško blokado zaradi katere je imel velike težave s snovanjem nove glasbe. Toda dogodek, ki ga je v tem času najbolj prizadel in kateri je bil odločilen za konec njegove umetniške blokade je bil teroristični pokol 89-ih glasbenih ljubiteljev sredi pariškega teatra Bataclan.
Fish je med ustvarjanjem »Weltschmerz« okoli sebe zbral nekatere stare pajdaše kot sta dolgoletni basist Steve Vantsis, kitarist Robin Boult in klaviaturist Foss Patterson (ex-Camel), medtem ko sta kitarski virtuoz John Mitchell (Arena, Lonely Robot, It Bitest, Frost*) in bobnarski mojster Craig Blundell (Lonely Robot, ex-Pendragon) dobila svojo prvo priložnost za sodelovanje s kultnim škotskim glasbenim umetnikom. Fishevega ‘asa v rokavu’ tokrat kultni saksofonist/flavtist David Jackson (ex-Van der Graaf Generator), ki s svojimi specifičnimi saksofonskimi pasažami izdatno popestri ambientalno naravo nekaterih kompozicij ter jim doda tudi nekaj jazzovskega šarma. Gostujoče ženske vokalne harmonije za katere je tokrat na imeniten način poskrbela Doris Brendel so pribižno od začetka novega stoletja postali Fisheva priljubljena praksa na njegovim albumih.
»Weltschmerz« je ambientalno, nekako po pričakovanju, izjemno melanholičen vendar še zdaleč ne zamorjen album, ki odseva svetovni nazor in izkušnje prekaljenega možakarja v poznih zrelih letih, ki je v svojem življenju do zdaj doživel ter dosegel stvari, ki jih povprečen prebivalec zemeljske oble ne doživi v desetih življenjih skupaj. Med poslušanjem posameznih »Weltschmerz« kompozicij ‘v zraku’ ves čas visi občutek konca neke ere. Album vsebuje nekatere Fisheve najbolj zrele in kompleksne stvaritve sploh in postaja vedno bolj zanimiv z vsakim novim poslušanjem, saj kompleksno ambientalno, inštrumentalno in lirično naravo posameznih kompozicij ni mogoče osvojiti že ob prvem poslušanju.
Že uvodni »Grace of God« napove izjemno bogato ambientalno potovanje s številnimi ritmičnimi preobrati, razkošnimi orkestralnimi aranžmaji, strastnimi ženskimi vokalnimi harmonijami ter Fishevo vselej do skrajnosti vživeto pevsko predstavo. »Man With a Stick«, ki je izšel tudi v obliki singla, vsebuje skorajda hardrockerske pasaže, medtem ko za ambientalno globino poskrbijo predvsem barviti klaviaturski aranžmaji, ki čudovito dopolnjujevo Fishev cinično obarvan pevski pristop. Nekoliko mračnjaški »Walking On Eggshells« odlikujejo mogočni simfonični aranžmaji, melanholične kitarske pasaže ter zborovske harmonije, ki se zelo dobro prilegajo Fishevemu osebnemu in precej abstraktnemu besedilu sredi katerega ne manjka fatalna ženska. »This Party’s Over«, ki na račun akustičnih in pihalnih aranžmajev vsebuje tudi nekaj minimalnih elementov folka, je bolj optimistično razpoložena stvaritev na kateri se Fish spomni na manj slavno poglavje svoje preteklosti, ko se je bojeval z alkoholno odvisnostjo.
Skoraj šestnajstminutni ep »Rose of Damascus«, ki vsebuje škotski komorni orkester, je prvi izmed treh epov na »Weltschmertz« in ena izmed najboljših stvaritev na njem s številnimi spremembami ambienta, nepričakovanimi časovnimi prehodi in Fishevo naracijo, ki se tudi tokrat nahaja na pravih mestih. Otožna balada »Garden of Remembrance« brez dvoma vsebuje najbolj osebno besedilo na »Weltschmerz«, saj se nanaša na Fisheva starša, predvsem njegovo mati, ki je nedavno zbolela za Alzhaimerjevo boleznijo. »C Song (The Trondheim Waltz)« je zabeljen z ravno prav subtilnimi zvoki harmonike in ženskimi spremljevalnimi vokalnimi harmonijami, ki v navezi z odlično razpoloženim Fishevim vokalom ustvarjajo izrazito tihožitno vzdušje.
Temačni »Little Man What Now?«, ki je nastal kmalu po smrti Fishevega očeta, je bil navdahnjen z novelo nemškega pisatelja Hansa Fallade. Jacksonove saksofonske pasaže poskrbijo za stopnjevanje otožnega vzdušja, medtem ko Fisheva emocionalna stanja med petjem kameleonsko prehajajo med melanholijo, jezo in spokojnostjo. Odlični spremljevalni vokalni podpori s strani Brendlove, ki vsebje tudi nekaj soula, sledi fantastičen, inštrumentalno obarvan zaključek. »Waverly Steps (End of The Line)«, poslovilni ep z izrazito osebnim besedilom, veličastnimi orkestralnimi aranžmaji ter srce parajočim vokalnim kameleonstvom, se lahko mirne duše uvrsti med najboljše stvaritve Fisheve veličastne glasbene kariere. Zaključno dejanje, ki je obenem naslovna stvaritev in Fishev sarkastični komentar sodobne družbe, je nedvomno najtrše delo na albumu za katerega je bil ustvarjen tudi promocijski glasbeni video. Strastna Fisheva vokalne predstava, mogočne ženske vokalne harmonije in jezne kitarske pasaže pripeljejo to imenitno stvaritev do njenega ambientalnega vrelišča in ustrezno zaokrožijo ta odlični album.
V primeru, da je »Weltschmerz« res Fishevo poslednje studijsko dejanje, gre za izjemno dostojno slovo, vredno glasbenega umetnika njegovega kova, ki nas je skoraj štirideset let razveseljeval s svojim pevskim, skladateljskim in pesniškim talentom ter z izjemno odrsko karizmo zaradi česar ga lahko zlahka uvrstimo med petnajst, morda celo deset največjih herojev v zgodovini progresivnega rocka. Po Fishevih besedaj je z »Weltscmertz«, ki je brez dvoma eden izmed najsvetlejših biserov njegove samostojne kariere, povedal vse kar je imel v glasbenem smislu še za povedati. Kljub neizbežnemu razočaranju privržencev pa se bo njegova ustvarjalna kariera po poslovilni koncertni turneji na takšen ali drugačen način zelo verjetno nadaljevala, tudi, če bo potekala izven glasbenega področja.
Avtor: Peter “Dr. ProgRock” Podbrežnik
Seznam skladb:
CD1
1) Grace of God (Dick/Boult/Vantsis) 8.19
2) Man with a Stick (Dick/ Vantsis/Boult) 6.27
3) Walking on Eggshells (Dick/Vantsis) 7.18
4) This Party’s Over (Dick/Boult/Vantsis) 4.22
5) Rose of Damascus (Dick/Vantsis/Boult) 15.45
Total 42.12
CD2
6) Garden of Remembrance (Dick/JC Mitchell) 6.07
7) C Song (The Trondheim Waltz) (Dick/Paterson/Boult) 4.41
8) Little Man What Now? (Dick/Vantsis/Boult) 10.54
9) Waverley Steps (End of The Line)
(Dick/Vantsis/Boult) 13.45
10) Weltschmerz (Dick/Vantsis) 6.51
Glasbeniki:
Fish – vokal
Steve Vantsis – bas kitara, klaviature, kitara, programiranje
Robin Boult – kitara
John Mitchell – kitara
Craig Blundell – bobni
Dave Stewart – bobni
David Jackson – saksofon
Liam Homes – klaviature
Foss Paterson – klaviature
Doris Brendel – spremljevalni vokal
Mikey Owers – pihalni aranžmaji
Scottish Chamber Orchestra – godala
