Založba: EMI Records
Datum izida: 29. 1. 1990
Produkcija: Jon Kelly
Dolžina albuma: 50.38 min
Zvrst: Art Rock / Neo-Progressive Rock
Ocena: 9.5/10
Škotski pevski posebnež Fish (pravo ime Derek William Dick) je svoj samostojni prvenec izdal nedolgo po razhodu s prog rockovskimi legendami Marillion s katerimi se je razšel zaradi nenehnega pritiska na račun nenadne slave in z njo povezanim razvratnim življenjskim slogom, ki bi ga po lastnih besedah skorajda ugonobil. Naveličan statusa ‘rockovske zvezde’ je okoli sebe zbral skupino imenitnih priložnostnih glasbenikov med katerimi sta še posebno izstopala kitarist Frank Usher, bivši Dire Straits kitarist Hal Lindes ter klaviaturist Mickey Simmonds (znan tudi po sodelovanju z Mikeom Oldfieldom, Camel in Renaissance) in se odločil ustvariti samostojni projekt s katerim bi se nekako odlepil od silne Marillion zapuščine. Marsikdo je bil prepričan, da bo Fish pravzaprav nadaljeval slogovno usmeritev, katero je začrtal kot član neo prog rockovskih prvakov, a je že na svojem prvem samostojnem dosežku z naslovom »Vigil in a Wilderness of Mirrors« dokazal, da bo bolj ali manj poskušal hoditi po povsem lastni glasbeni poti.
Poleg unikatnega vokala in izjemne karizme je bila Fisheva pomembna artistična vrlina že od nekdaj tudi sposobnost pisanja odličnih, introspektivnih in kar se da globokih besedil, ki se na »Vigil in a Wilderness of Mirrors« dotikajo njegovih notranjih občutij po prekinitvi sodelovanja z Marillion, patriotizma, ljubezenskih tegob in predvsem različnih družbenokritičnih tematik tistega časa (zadnji dnevi Thatcherizma, nebrzdano potrošništvo, itd). Škotski gorjan je s seboj pripeljal tudi dolgoletnega oblikovalca Marillion naslovnic Marka Wilkinsona, ki je oblikoval naslovnice vseh njegovih zgodnjih solo projektov.
Kar zajeten delež kompozicij, ki se nahajajo na albumu, je v embrionalni obliki nastal še pred slovesom od Marillion, kar pomeni da so bile mišljene za nikoli izdani peti album s Fishem. Naslovna prog rockovska klasika se ponaša z epskim, melodramatičnim refrenom, kakršnega je pri mojstru Fishevega kova kar nekako že pričakovati. Ambientalni kontrast je ves čas na zavidljivi ravni, medtem ko pozitivistično vzdušje nenehno raste v intenziteti. Veliki rodoljub mimogrede znotraj vnese tudi pristen škotski aranžma, kar še popestri barvito ritmično shemo tega otvoritvenega zimzelena.
Tudi naslednji družbeno-ozaveščeni dosežek, pop rockovska kritika nebrzdanega kapitalizma in ‘dežele sanj’ na drugi strani Atlantika z naslovom »Big Wedge«, na katerem je med drugim moč slišati energično posnemanje saksofona prek sintetizatorskih tekstur, spada med prvovrstne Fish klasike. Spremljevalne vokalne harmonije v refrenu poskrbijo za izdatno dozo prefinjenosti, medtem ko svoje k zabavnemu vzdušju prispevajo tudi sofisticirani klavirski aranžmaji.
Z različnimi motivi svetovne glasbe zaznamovani »State of Mind«, ki je zametek doživela že pred razhodom z Marillion, zaznamuje odebeljena bas linija v režiji Johna Giblina. »The Company« je še en ambiciozen in s škotskim patriotizmom zabeljeni dosežek s poživljajočim refrenom in folk rockovskimi simfoničnimi aranžmaji med katerimi ne manjka niti melanholičen zvok violin. »A Gentleman’s Excuse Me« je lepa, melodramatična, simfonična ljubezenska balada na kateri Fish dobi izjemno priložnost za demonstracijo svojega slikovitega vokalnega razpona. Omeniti je treba, da je bil njegov vokal tu že za spoznanje intoniran za lego niže kot so bili privrženci vajeni iz njegovih časov z Marillion. Po lastnih besedah je bil v to tako rekoč prisiljen, če ni želel ‘ostati brez glasu’.
Eksperimentalni »The Voyeaur (I Like to Watch)«, kritika TV voajerizma, ima zaradi elektronskega ritmičnega utripa bobnov od vseh del na albumu izdaten utrip osemdesetih, medtem ko je shizofreno-mračni refren uspešno povezan z družbenokritičnim besedilom. Od vseh kompozicij na albumu »Family Business« po vokalni interpretaciji še najbolj spominja na kakšno Marillion klasiko, medtem ko tercetne harmonije med Usherjem in Lindesom ustvarijo zavidljivo ambientalno magijo. Trdo rockerski, a s simfoniko podmazani hibrid »View from a Hill« na katerem gostuje (tedaj še novopečeni) Iron Maiden kitarist Janick Gers je ravno tako zanimiv eksperiment, kjer mojster Fish dobi lepo priložnost za demonstracijo svoje ‘jezne’ plati. Zaključni »Cliche« je ambiciozna prog rockovska poslastica v pravem pomenu besede, ki je vseskozi prežeta z izrazito melanholično atmosfero na račun jokajočih slide kitar in veličastnih simfoničnih zaves v ozadju.
»Vigil in a Wilderness of Mirrors« je neo prog rockovska klasika s pomočjo katere se je Fish uspel že takoj po razhodu z Marillion uveljaviti kot uspešen solo izvajalec. Resda se ne more primerjati s prvimi štirimi/Fish era Marillion albumi, ki so posebno poglavje zase, a je kljub temu eden najboljših samostojnih prvencev kakega glasbenika, ki si je sloves sprva ustvaril kot član mednarodno cenjene skupine. Ob začetku njegove samostojne poti je bilo marsikdo prepričan, da se bo Fish zapletel v nekakšno tekmo z nekdanjo skupino, v stilu kdo bo izdajal artistično bolj polnokrvne in ambientalno bogatejše izdelke, a temu na srečo ni bilo ravno tako in Škotski velikan prog rocka se je kmalu uveljavil tudi kot kulten solo glasbenik.
Avtor: Peter “Dr. ProgRock” Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Vigil
2. Big Wedge
3. State of Mind
4. The Company
5. A Gentleman’s Excuse Me
6. The Voyeur (I Like To Watch)
7. Family Business
8. View From The Hill
9. Cliché
Zasedba:
Fish (Derek W. Dick) – vokal
Frank Usher – kitara
Hal Lindes – kitara
John Giblin – bas kitara
Mickey Simmonds – klaviature
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Janick Gers – kitara (8)
Davy Spillane – piščali
Phil Cunningham – piščali, harmonika, Bodhrán
Aly Bain – violina (4 in 11)
Gavyn Wright – violina (4)
Alison Jones – violina (12)
Mark Brzezicki – bobni
John Keeble – bobni (3)
Luis Jardim – tolkala (2,3,4 in 9)
Carol Kenyon – spremljevalni vokal (2,3,7 in 9)
Tessa Niles – spremljevalni vokal (2,7 in 9)
