Založba: AFM Records
Datum izida: 15. 5. 2020
Produkcija: Gus G
Dolžina albuma: 47.33 min
Zvrst: Power Metal
Ocena: 10/10
Firewind so zastavonoše evropskega power metala. Čeprav zveni danes beseda power metal zelo znošeno in izpeto in si na krilih generičnih skupin, skritih za maškarijado vse mogoče odrske navlake od Sabaton, Powerwolf do Alestorm, dela tudi veliko medvedjo uslugo, pa so tu še vedno skupine, ki so od svojega prvega dne kariere, vseskozi zvesto zaprisežene glasbenemu vizionarstvu, in ki prvič kičeraja za prikrivanje (možne) artistične šibkosti ne potrebujejo in drugič pristopajo do vsega česar se lotijo s tako iskrenim in silovitim žarom, da se sleherna oznaka izpuhtelosti in oguljenosti, v hipu razblini.
Firewind, skupina ki je pričela brcati v zadnjih izdihljajih prejšnjega tisočletja, se je odločila da naslovi novi album kar s »Firewind«, pa čeprav ima v žepu ducat albumov. Navadno se skupine odločijo za potezo, da poimenujejo album po imenu skupine, če gre za prvenec, ali pa se mora zgoditi kaj prelomnega. Da se med prejšnjim in novim albumom zamenja bistven član postave, ali pa da je skupina zelo dolgo časa potrebovala, da izda novi album, kot so to bili npr. Def Leppard. No, kar se Firewind tiče, je obveljalo prvo. Bend je šel skozi ogenj transformacije postave.
Gus G, vodja skupine, danes njen edini originalni član in sicer neizpodbitni kitarski heroj, ki je svoje čase igral tudi pri Ozzy Osbourneu, drži vse stvari pod kontrolo! In to počne znova zelo dobro in efektivno. Ob njem je v ekipi zvesti basist Petros Christodoulidis, ki igra za Firewind od leta 2003 dalje, pa bobnar Johan Nunez, ni pa več dodatnega kitarista in klaviaturista Boba Katsionisa. Gus G nima s tem težav v studiu. Aranžiranje klaviatur je pač v celoti opravil sam. Je pa najbolj bistvena sprememba, ki so jo prešli Firewind v letu 2020, menjava na poziciji vokala. Henninga Basseja, dolgoletnega vokalista skupine, je v letošnjem letu zamenjal nemški vokalist Herbie Langhans. Langhans sodeluje v projektu Avantasia in tam dobijo delo le najboljši. Gre namreč za več kot izvrstnega pevca, ki poseduje prav tako kanček grlene konotacije kot njegov predhodnik, obenem pa razvija izjemno eksplozivnost, ki v presežkih izziva celo momente operetnosti. Langhans je na trenutke lahko tudi zelo agresiven, ko izpostavlja nasršeno in grleno petje, znova drugič razvija izjemno čisto petje ter izjemno eksplozivnost. V sleherni legi, ki jo zavzema. Svoj vokal lahko mnogo bolj spreminja, kot je to uspevalo predhodniku in tako deluje »kameleonsko«. To je zelo dobrodošlo, saj je Langhans na tak način postal na albumu pomemben gradnik intenziviranja razpoloženjskih stanj v posameznih skladbah in na tak način dosega album »Firewind« tudi izrazito dinamiko.
Album »Immortals«, ki so ga Firewind izdali leta 2017, je bil po daljšem času album skupine, ki je znova postregel z veliko idejno svežino, visoko kakovostno koherenco in nenehno privlačnim aranžiranjem, podprtim s kopico grabežljivih in udarnih fraz. Od začetnih dni skupine, ko sta izšla prvenec »Between Heaven And Hell« (2002) in naslednik »Burning Earth« (2003), takšne konsistence ni bilo zaznati. Zato je naravnost navdušujoče, da Firewind na novi album niso le prelili moment visoko kreativnega navdiha s predhodnika, pač pa z novim izdelkom dostavljajo široko paleto prodornih in pečatnih idej, pri čemer »Firewind« celo prekaša izvrstnega predhodnika.
Album je pompozen, svečan, simfoničen, neo-klasičen, v pečatnem ter idejno silno razgibanem fraziranju pa izrazito udarno nazobčan. V razvoju drama teatra oziroma pompa, pa obenem tudi mračen. Zato nagovarja brez artističnega klecljaja. »Firewind« je odlična sinteza klasičnih Firewind z artistično zrelostjo Gusa in njegove tovarišije, kot jo reflektira aktualni čas. Točke so druga za drugo izredno pečatne, posedujejo izdelan karakter in v razviti visoko oktanski voltaži ter teatru, skozi katerega prasketajo iskre grabežljivih vzdušij, držijo poslušalca nenehno v stanju visoke napetosti.
V smislu komponiranja na tem albumu ni izbruhov jokave patetike ali »ringarajasto« figuriranih napevov, kot tudi ne retorike prepisovanja fraz, ki so bile uporabljene že v preteklosti. Tudi udarna balada Longing to Love You drži s svojo melanholijo ter dotikom mračnosti, album dovolj stran od potencialnega prilivanja saharoze. V zadnjem času je težko najti album v žanru power metala, ki bi kljuboval zapadanju v generičnost (nove skupine), ali idejni obrabljenosti (skupine, nastale pred 20-25 leti). Firewind so ena redkih skupin, ki je vse to silno spretno obvozila. Neposreden dokaz za to pa je prav novi album, ki je do tega dne manifest največje artistične zrelosti skupine. Vrste novega vstajenja, tudi zenita, ki se je začel z »Immortals«.
Zahvaljujoč geniju in neverjetnemu talentu Gus G-ja. Za razliko od shredderskega teatra, ki ga je polna zbirka njegovih samostojnih albumov, posveča Gus G pri Firewind glavnino pozornosti aranžiranju kompaktnih točk, ki pa so fenomenalno zabeljene s simfoničnimi elementi in aranžmaji klaviatur. Slednje intenzivirajo grabežljivo, a mračno bombastiko albuma. Njegovo soliranje ostaja poezija svoje sorte, izrazito neo-klasične narave in Gus G je preprosto znova neulovljiv. To pot je njegov ego podrejen formatu skupine. Težko je izpostavljati vrhunce. Komadi stojijo enakovredno. Zelo pomemben jeziček na tehtnici je seveda Langhans, ki nadgrajuje s svojim bravuroznim vokalom idejno svežino albuma. Gus G je spremembo na poziciji vokala dobesedno potreboval, da je album »Firewind« manifest enega najboljših albumov v karieri skupine. Opravičeno nosi tak naslov. Je vstop skupine v novo ero! Skladba Overdrive združuje najbolje iz svetov Toyn Martin era Black Sabbath in Rainbow iz časov, ko je v skupini pel Ronnie James Dio, s karizmo, ki jo vdihne skladbi lahko le Gus G. Bodi dovolj. »Firewind« bo letos težko prekosil še kak izmed albumov v žanru power metal. Firewind pa so zaenkrat z njim izdali najboljši power metal album leta 2020! Zelo verjetno bo tako tudi ostalo.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Welcome To The Empire
2. Devour
3. Rising Fire
4. Break Away
5. Orbitual Sunrise
6. Longing To Know You
7. Perfect Stranger
8. Overdrive
9. All My Life
10. Space Cowboy
11. Kill The Pain
Zasedba:
Herbie Langhans – vokal, spremljevalni vokal
Gus G – kitara, klaviature, spremljevalni vokal
Petros Christodoulidis – bas kitara
Johan Nunez – bobni
