Založba: Inside Out Records
Leto izida: 2016
Produkcija: Fates Warning
Dolžina albuma: 52.47
Zvrst: Progressive Metal
Fates Warning veljajo danes za eno najbolj cenjenih imen v žanru progresivnega metala. Skupina, ki deluje nepretrgoma že od leta 1982 dalje, je tako po treh letih odkar je izšel album »Darkness in the Different Light«, spravila od sebe njegov naslednik in skupno 12. studijski album z naslovom »Theories of Flight«.
Že predhodni album je nazorno nakazoval zakaj je bilo potrebno, da med njim in predhodnikom »FWX » (2004) preteče krepkih devet let. Z »Darkness in the Different Light«, ki velja brez dvoma za izvrsten album, so se Fates Warning znova vrnili nekako v čase albumov »No Exit«,« Parallels«, Perfect Simmetry«, tako zvočno kot tudi v oziru komponiranja. V porasti decibelov Fates Warning niso tako trdo in udarno učinkovali že od albuma »Inside Out« dalje. Nikakršnih zvočnih eksperimentiranj z elektronskimi zvoki ali podobni8mi poizkusi trendovske »modernizacije« zvoka, ni zaslediti na novem album.»Theories of Flight« poglablja glasbeno usmeritev predhodnika, jo neguje in kar je glavno, nadgrajuje. Nova postava (pa čeprav je Frank Aresti že pred izdajo albuma skupino uradno zapustil), je našla komponistično kalibracijo in izvrstno artistično zaznavanje v plasiranju in zaznavanju idej,
Kaj to pomeni? Da kitarist Jim Matheos, edini originalni (in ustanovni) član današnje Fates Warning postave in njen šef ter idejni vodja, že dolgo časa ni bil tako komponistično navdahnjen oziroma ustvarjalno »našpičen«, kot prav zadnjih nekaj let. Izvrstni »Darkness in the Different Light« je sicer v svojih neprikritih odlikah, še skrival nekaj malih rezerv, ki pa jih »Theories of Flight« izkorišča in artistične vrzeli tudi polnokrvno zapolnjuje. Zlasti v smislu še bolj efektivnega muzikaličnega iztržka znotraj samih kompozicij in posledičnega vzpostavljanja še bolj grabežljivih razpoloženjskih stanj oziroma učinkujočih vzdušij.
Ray Alder poje vrhunsko, kot v najboljših časih, čuti se da funkcionira njegov vokal znova vrhunsko, na kar je namigoval že predhodni album. No Alderjev vokal pa je v muzikaličnem smislu še dodatno izkoriščen glede na predhodnik. Novi album namreč odlično kupčuje s kompleksnostjo in melodično nalezljivostjo oziroma hodi z neverjetno spretnostjo po razmejitveni sredinski črti med tema dvema elementoma. Kot le redkokateri album Fates Warning kariere. Težko je verjeti, da to skupina ob dvanajstem studijskem albumu sploh lahko doseže, a tako to je! To pomeni, da je naphan s serijo zapomnljivih refrenov, ki s spevnostjo in mastno produkcijo izrazitega vnosa temačnosti, večkrat prevzemajo pozornost na albumu. Fates Warning so pretkani mojstri stopnjevanja vzdušij, ki se polagoma bližajo krešendu navadno prav v teh spevnih refrenskih napevih. Dve skladbi merita v dolžino preko deset minut in ti dve mini epski suiti sta mojstrovini združevanja kompleksnosti z melodično dostopnostjo. V tej maniri sta pravzaprav prava mala šolska učbenika. Ray Alder je k skladbam prispeval osebno izpovedno poezijo, ki jo podaja z izjemno podoživeto čutnostjo in na točkah, kjer je to zahtevano tudi s pretanjeno mehkobo vokalnega pristopanja.
Fates Warning so postali skozi leto neverjetno pretanjeni komponisti, ki vedo kdaj je treba sestopiti s stopalke za plin vnosa (že kar pregovorne) kompleksnosti (ta daje skupini večni predznak progresivnih ikon) in jo povsem podrediti gradnji grabežljivih atmosfer, ki tako večkrat nadvladajo prav vse glasbene elemente artistične prepoznavnosti skupine . Fenomenalni primer tega je ravno zaključni del albuma z vrhunsko mini epsko suito The Ghost of Home, najdaljšo skladbo albuma, ki jo krasijo nenapovedani (nepričakovani) preklopi med kreacijo mnogoterih razpoloženjskih stanj. Album pridobiva na momentu drame pravvsvojem finalnem delu, to stanje pa briljantni zaključni instrumental (naslovna skladba albuma) zgolj podkrepi. Nemara bi le še v tej skladbi misel na možen bobnarski input vsestranskega Marka Zonderja vzbudila sline, medtem ko je jasno, da je»divji« Bobby Jarzombek, nasploh ob porastu metalske rušilnosti znotraj novih kompozicij oziroma riffovske nabrušensti, pravšna solucija za nove Fates Warning.
»Theories of Flight« je album, s katerim so Fates Warning presenetili. Ne zato, ker ga slučajno ne bi bili sposobni ustvariti, pač pa zato, ker takšne artistične mojstrovine res ni šlo pričakovati po dolgoživih 34. letih kljubovanja na sceni. Da tudi v četrti dekadi svojega delovanja dostaviš svojim oboževalcem najboljše kar zmoreš in znaš, je (nasploh ob primerjalni navržbi artistične izpuhtelosti mnogih sodobnikov skupine) vsega spoštovanja vredno. »Theories of Flight« je izjemen album, če ne kar eden najboljših letošnjih albumov, ne le na polju podžanra progresivni metal, pač pa kar v celotnem polju metalskega žanra in nenazadnje, rock’n’rolla. Navdušil bo tako vse zahtevnejše poslušalce, ki skupine še ne poznajo ter dolgoletne privržence, ki so dobili z njim natanko tisto, kar so od Fates Warning iskali.
avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 9.5 / 10
Seznam skladb:
1. From the Rooftops (6:52)
2. Seven Stars (5:33)
3. SOS (4:34)
4. The Light and Shade of Things (10:14)
5. White Flag (5:20)
6. Like Stars Our Eyes Have Seen (5:13)
7. The Ghosts of Home (10:31)
8. Theories of Flight (4:00)
Zasedba:
Ray Alder – vokal
Jim Matheos – kitara
Joey Vera – bas kitara
Bobby Jarzombek – bobni
SODELUJOČA GLASBENIKA
Frank Aresti – kitarski solaži na skladbah “From The Rooftops” in “White Flag”
Mike Abdow – kitarska solaža na skladbi “White Flag”
