Lokacija: Zagreb / Hard Place / Hrvaška
Datum: torek, 11.11.2014
Fates Warning je ime, ki mu v zgodovini metala pripada posebno mesto. Ljubitelji zahtevnejših vsebin znotraj težkega rocka jih uvrščajo v ligo draguljev kot so Queensrÿche, Shadow Gallery, Crimson Glory, Psychotic Waltz in kar je še podobnih skupin progresivnega predznaka. Fates Warning so lani po skoraj desetletje dolgi studijski suši izdali težkopričakovani povratniški album »Darkness in a Different Light«, prav njegova promocija pa je še vedno osrednja nit aktualne evropske turneje.
V zadnjem poldrugem desetletju je bilo živo glasbeno izkustvo z legendarnimi ameriškimi progresivci Fates Warning bolj kot ne domena srečnežev, ob 20-letnici in spremljajoči ponovni izdaji njihovega najznamenitejšega albuma »Parallels« (1991) pa so znova aktivneje pognali svoje kolesje in začeli z rednim turnejskim pohajkovanjem. V zadnjih dveh letih so kar dvakrat gostovali v ljubljanskem Orto baru, na aktualni jesenski turneji po Stari celini pa so se nam najbliže ustavili v sosednjem Zagrebu. V svoje nedrje je vabil novoodprti klub Hard Place, sodeč po notranjem imidžu prava rockerska trdnjava, zato se v prihodnje lahko nadejamo še mnogoterih obiskov tega kluba, nahajajočega se ob eni od zagrebških vpadnic.
Glasbena industrija se tudi na mikro ravni poslužuje zdaj že preverjene metode, da v vlogi predskupine na turneji srednje velikih metalskih bendov nastopa bend, ki najglobje odpre svoj mošnjiček. Velikokrat tako nastope odpira skupina, ki z nosilcem turneje v žanrskem pogledu nima nikakršne veze. Okoli nastopa italijansko-mednarodne koalicije Headlessso bila mnenja med publiko razdeljena. Headless brišejo mejo med hard rockom in melodičnim heavy metalom, a kljub odlični tehnični podkovanosti to ni bilo dovolj, da bi zadovoljili vse »naočniške« Fates Warning fane. Žal je frontman izjemnega pedigreja Goran Edman (Yngwie Malmsteen, John Norum) tik pred zagrebškim koncertom zaradi družinskih obveznosti zapustil turnejo, najbolj atraktivni del benda pa je zamenjal širši javnosti anonimni Ian Parry. Ta je ladjo uspešno krmaril skozi šolsko uro dolg nastop, s katerim so Headless dokazali, da so na pravi poti. Hard rockerska struktura komadov z nalezljivimi refreni skoraj epskih razsežnosti so atributi, s katerimi skupina italijanskega okostja in uma počasi, a vztrajno prodira v širšo orbito.
Nadaljni slabi dve uri večera sta pripadli zvezdam večera, Američanom Fates Warning, ki pa še vedno zaradi meni neznanega razloga koncertirajo brez drugega klasičnega kitarista Franka Arestija. Že drugo leto zapored v njegovih škornjih na desni strani odra stoji mladi, a zato v tehničnih karakteristikah nič slabše podkovani Michael Abdow.
Zvok je bil že od uvodnega komada večera One Thousand Fires čist kot iz škatlice! Tako jasno definiranega prepleta kitarskih linij, vokala in ritem sekcije ne slišiš vsak dan, je pa pri progresivnih vsebinah, kjer šteje vsak dotik strune, še toliko bolj dobrodošel! Nadaljevanje s Pale Fare ter Part of the Machine je v začetnem delu predstave poskrbelo za lepi presenečenji za vse zveste privržence skupine. Fates Warning iz turneje do turneje pridno menjavajo igran repertoar, tako lahko piše mravljincev skozi hrbet pričakujejo tudi zvesti obiskovalci njihovih koncertov, saj se v igranem setu vedno najde kak bonbonček. Jasno, govora je o obdobju od albuma »No Exit« (1988) dalje, ko je v skupino prišel pevec Ray Alder in s seboj prinesel še kompleksnejšo in imaginarnejšo podobo skupine, medtem ko so dela iz prvih treh albumov (že dolgo) preteklost živega Fates Warning izkustva. Alder je po treh komadih pozdravil zagrebško publiko in se ji zahvalil za številčno podporo, s čimer je logično zaključil uvodni del nastopa.
Fates Warning so komade spontano prelivali enega v drugega in v lepo zapolnjenem klubu ustvarili močan atmosferični naboj. Zaradi stalnega koncertnega pogona in bendovega visokega standarda je bil šef lahko skupine Jim Matheos na levi strani odra hladen kot špricer. Matheos in mladi Abdow na desni strani odra sta tvorila močno kitarsko navezo in z dialogom pletla vzdušje, ki ga je s kančkom vokalne zasanjanosti potenciral Ray Adler. Komada novejšega emša One ter Simple Human sta jasno definirala bendovo dramatični bit, s klasiko Through Different Eyes pa so Fates Warning koncert ob navdušenju prepevajočega avditorija prelomili v drugo polovico. The Ivory Gate of Dreams( IV. Quietus) je bila to pot edina igrana izbranka še iz časa, ko so se Fates Warning iz speed metalske skupine transformirali v progresivne pionirje in zato prava poslastica za ljubitelje njihovega začetega obdobja. Ray Alder je pri 47. letih še vedno v dobri formi, čeprav pri visokih tonih ni več sposoben izvajati tako intenzivnih vokalnih akrobacij, kot na studijskih izvirnikih. Visok krik ob vstopu v The Eleventh Hour je tako kar v celoti prepustil publiki, na daljši rok Fates Warning obstoja je sodeč po slišanem v Zagrebu to tudi edina bojazen, v katero bi se ob siceršnji perfektni izvedbi v prihodnje znal spotakniti kakšen dlakocepski profesor. Zaključni venček je pripadel izključno klasičnima albumoma »Parallels« (1991) in »Inside Out« (1994), ki ob njunem predhodnjiku »Perfect Symmetry« (1989) veljata za učbenik klasičnega progresivnega metala. Pri obveznem Monument je Matheos kitarski solo prepustil kar Abdowu, slikovit sprehod po unikatni glasbeni ekspresiji pa sta zaključila še dva zimzelena komada, The Eleventh Hour ter Point of View.
Še predno so nevroni uspeli sprocesirati zadnjo poldrugo uro dogajanja, je v trenutku evforije in zanosa eden izmed obiskovalcev nastop komentiral z besedami: »Fates Warning so najbolj spregledan bend v zgodovini metala« (lep pozdrav avtorju teh besed, če se bo v njih prepoznal). Pogumna trditev, v kateri pa se tudi po mojem skromnem mnenju skriva nekaj resnice. Fates Warning so pač magija, ki začara na polno, vkolikor se ji pustiš ugrabiti!
avtor: Urban Bolta
Setlista:
1. One Thousand Fires
2. Pale Fire
3. Part of the Machine
4. A Pleasant Shade of Gray, Part III
5. One
6. Simple Human
7. I Am
8. Through Different Eyes
9. The Ivory Gate of Dreams: IV. Quietus
10. A Pleasant Shade of Gray, Part XI
11. Firefly
12. Wish
13. Life in Still Water
14. We Only Say Goodbye
15. Monument
———
16. The Eleventh Hour
17. Point of View
