Datum izida: December 1969
Založba: Island Records
Produkcija: Joe Boyd
Dolžina: 40:33
Zvrst: britanski folk rock/folk rock
Ocena: 10/10
Z »Liege & Lief« so folkrockovski pionirji Fairport Convention ustvarili svojo prvo zimzeleno mojstrovino in verjetno najpomembnejši ter najbolj čislani album britanskega folk rocka vseh časov. S pomočjo izjemnega kitarista in skladatelja Richarda Thompsona, z eteričnim vokalom obdarjene pevke Sandy Denny, baskitarskega vizionarja Ashleya Hutchingsa, kitarskega zanesenjaka Simona Nicola, ‘renesančnega’ violinista Davea Swarbricka in imenitnega bobnarja Davea Mattacksa, je nastal prelomni album angleškega folk rocka.
Reanžirane priredbe iz zakladnice britanske folk glasbe preteklih stoletij so dopolnile čedalje bolj kompleksne avtorske stvaritve, medtem ko je električna kitara, predvsem po Thomsponovi zaslugi, v njihovi glasbi začela dobivati precej večjo vlogo kot na prejšnjih treh albumih. Mattacks je uspešno zamenjal v prometni nesreči umrlega predhodnika Martina Lamblea, medtem ko je Swarbrick, ki je s Fairport Convention kot gost sodeloval že na predhodnem albumu »Unhalfbricking« (1969), s svojimi godalnimi aranžmaji skorajda revolucionariziral zvočno podobo čedalje bolj ambicioznih folkrockovskih pionirjev. Nekatera najlepša in najbolj osebna Thompsonova besedila se nahajajo ravno na tem prelomnem albumu, ki je ‘napisal ključno poglavje’ britanskega folk rocka. Vsi vplivi ameriškega folk rocka so v tej fazi Fairport Convention zvočne evolucije popolnoma izginili in band je dokončno oblikoval svojo prepoznavno zvočno podobo.
Folk rock klasike si na »Liege & Lief« sledijo ena za drugo, medtem ko so njegovo zvočno podobo poleg originalnih del zaznamovale predvsem električnokitarske verzije tradicionalnih angleških folk skladb, Swarbrickove godalne vragolije ter Sandyino dramatično, a obenem žametno petje. Otvoritveni »Come All Ye«, prototip Fairport Convention klasike, je popolnoma originalna stvaritev z buditeljskim utripom, krepkim kitarskim rifom ter večglasnim refrenom.
»Reynardine« je reanžirana tradicionalna angleška folk balada, ki predstavlja enega izmed zgodnjih primerov temeljitega in prepričljivega združevanje tradicionalnega angleškega folka z rock glasbo. Reynardine je mitološko bitje iz anglosaksonske mitologije; nekakšen čarobni lisjak, ki se po potrebi spreminja v zapeljivega gizdalina. Na ta način rad hipnotizira mlade ženske, ki mu v transu sledijo v njegov grad. Kakšna zla ali dobrohotna usoda jih tam doleti je še danes plod ljudskih ugibanj. Iz besedila je razvidno, da gre za balado iz viktorijanskih časov, saj vsebuje poudarjen moralni poduk s svarilom dekletom pred raznimi neznanimi ‘lisjaki’.
»Matty Groves«, ki se je naglo uveljavil kot Fairport Convention zimzelen in je danes ime njihove neodvisne založbe, je bila reanžirana verzija tradicionalne folk balade, ki izvira iz severne Anglije ter pripoveduje o prepovedani ljubezni med revnim mladeničem in lepo plemkinjo. Zgodba se konča na tragičen način, ko bogati mož lepe plemkinje odkrije njenega ljubimca ter najprej pokonča Mattya ter nato še svojo nezvesto ženo. Po nekaterih verzijah na koncu ubije tudi sebe potem, ko ugotovi pomen prave ljubezni ter spozna svojo zablodo. Skladba vsebuje enega izmed Thompsonovih najbolj ikoničnih kitarskih rifov z izbornim prepletom melanholičnih violinskih solaž. Sandyino dramatično petje ter nenaden časovni preobrat v srednjem delu, ko iz izrazito molovskega načina zavlada razposajeni, durovski način, predstavlja trenutek, ko band iz te glasbene žalostinke nenadoma ustvari skorajda v plesne ritme speljano veselico.
Romantična balada »Farewell Farewell« s fenomenalnim petjem tragično preminule pevke je bila posvečena Richardovemu pokojnemu dekletu Jeannie Franklyn, ki je skupaj s prejšnjim bobnarjem Lambleom umrla v prej omenjeni hudi prometni nesreči zaradi katere bi band skorajda razpadel. »The Deserter« je reanžirana tradicionalna angleška folk skladba s poudarkom na gostolečih violinskih aranžmajih.
Poskočni inštrumentalni venček »The Lark In the Morning/Rakish Paddy/Foxhunter’s Jigg/Toss the Feathers« z divjimi kitarskimi in violinskimi pasažami predstavlja enega izmed prvih primerov progresivnega folk rocka s katerim se je kultna skupina v svoji karieri spogledovala tudi v kasnejših letih. Stopnja virtuoznosti je tu na zavidljivi ravni in dokazuje kakšen gigantski napredek je ta band dosegel v samo dveh letih od svoje ustanovitve leta 1967. Vse skupaj spominja na mešanico spremljave za irski svatbeni ples pred lovsko kočo ter spremljave za jutranji lov škotskih ‘gorjanov’ na lokalno divjad.
»Tam Lin«, še eden izmed »Liege & Lief« vrhuncev, je reanžirana tradicionalna folk skladba z območja na meji med Anglijo in Škotsko, ki pripoveduje zgodbo o zvezi med mladim dekletom in človeškim-vilinskim hibridom z imenom Tam Lin, nekdanjim smrtnikom. Slednji bi se rad s pomočjo zale device rešil uroka, ki ga je nanj priklicala vilinska kraljica. Ambientalna drama s keltsko obarvanimi aranžmaji in poudarjeno dramatičnim petjem se prek inteligentnih ritmičnih zasukov stopnjuje od začetka do konca.
Melanholični zaključek albuma predstavlja zimzelen »Crazy Man Michael«, še ena originalna stvaritev, ki v besedilu govori o človeku, ki je ubil svojo edino pravo ljubezen in je od tedaj naprej obsojen na večno, brezplodno tavanje po svetu. Po nekaterih informacijah gre za Richardovo avtobiografsko besedilo, ki je nastalo kmalu po tragični izgubi njegove izvoljenke. Na nekaterih ponovnih izdajah »Liege & Lief« je kot bonus skladba izšla posebna vokalna verzija Fairport Convention standarda »Sir Patrick Spens«. Ta je sicer uradno prvič izšel na njihovem naslednjem albumu »Full House« (1970), medtem ko je bila ta zgodnja verzija reanžirane tradicionalne britanske folk skladbe posneta še s Sandy na glavnem vokalu.
»Liege & Lief« je temeljni kamen britanske folkrockovske scene in album, katerega bi moral v svoji zbirki posedovati sleherni ljubitelj dobre glasbe, kar velja tudi v primeru, če folk rock ni med njegovimi najljubšimi zvrstmi. Fairport Convention so z njim ustvarili svoj najbolj pomemben in reprezentativen dosežek, obenem pa se jim je z njim končno posrečil dolgo želeni komercialni preboj.
Žal pa to ni bilo dovolj, da bi lahko prepričali Dennyevo in Hutchingsa, da še naprej ostaneta v bandu. Hutchings je odšel in še naprej koval temelje angleškega folk rocka, najprej kot ustanovni član skupine Steeleye Span in kasneje The Albion Band. Dennyeva je skupaj z bodočim možem Trevorjem Lucasom ustanovila kratkotrajno skupino Fotheringay, imenovano po istoimenski Fairport Convention klasiki. Kasneje je Lucas postal član Fairport Convention kamor je leta 1974 zvabil še Dennyevo, ki je v svojem kratkem življenju posnela tudi štiri solo albume ter sodelovala na Led Zeppelin klasiki »Battle For Evermore«. Navidezno pravljična ponovna združitev ni naletela na želeni komercialni odziv in je trajala samo za koncertni album »Live Convention« (1974) ter studijski album »Rising for the Moon« (1975). Dennyeva je svojo življenjsko pot na tragičen način sklenila leta 1978, pri komaj 31-letih, zaradi zapletov po padcu s stopnic.
Avtor recenzije: Peter Podbrežnik
Skladbe:
1. Come All Ye (4:55)
2. Reynardine (4:33)
3. Matty Groves (8:08)
4. Farewell, Farewell (2:38)
5. The Deserter (4:10)
6. Medley : The Lark In The Morning/ Rakish Paddy/ Foxhunter’s Jig/ Toss The Feathers (4:00)
7. Tam Lin (7:20)
8. Crazy Man Michael (4:35)
Bonus skladbi na CD verziji albuma iz leta 2002:
9. Sir Patrick Spens (Sandy Denny na glavnem vokalu) (4:00)
10. Quiet Joys Of Brotherhood (Take 1) (7:48)
Fairport Convention:
Sandy Denny – vokal, aranžmaji (10)
Richard Thompson – električna in akustična kitara, spremljevalni vokal
Simon Nicol – električna in akustična kitara, spremljevalni vokal
Dave Swarbrick – violina, viola
Ashley Hutchings – bas kitara, spremljevalni vokal
Dave Mattacks – bobni, tolkala
